Na vrtiljaku odraščanja: prehod iz osnovne v srednjo šolo

Štiri ključne spremembe

Razlike, ki jih mladostniki in njihovi starši ob prehodu v srednjo šolo opazijo že zelo zgodaj, so ogromne, in to na številnih področjih. »Osnovna šola je dokaj lahka, pravzaprav so redki, ki je ne opravijo. Ker je obvezna, se otroka poriva naprej, in to ne glede na njegovo predznanje,« pravi samostojni podjetnik na področju izobraževanja Matic Munc, ter doda: »Na koncu otrok prileze do devetega razreda, ki je po mojem mnenju kot del popolnoma neumnega sistema le nebodigatreba. Nihče ne ve, zakaj ga imamo; učenci novega znanja v njem ne dobijo, nacionalno preverjanje znanja pa smo tako in tako razvrednotili.«

Tako postane srednja šola visoka stopnica. Že glede znanja so v njej zahteve precej višje, večina najstnikov pa hkrati zamenja tudi svoje socialno okolje. Osnovno šolo otroci najpogosteje obiskujejo v bližini doma, srednjo šolo pa si izberejo glede na želje in znanje, s tem pa se, socialno gledano, vse zelo spremeni. »Dijak se začne voziti z mestnim prevozom in spozna nove ljudi, dobi novo družbo, v kateri je zdaj skupaj iz povsem drugačnih razlogov kot prej. Družba, ki jo je imel v osnovni šoli, zvodeni, pojavijo novi obrazi,« pravi Munc. Tretja zelo pomembna sprememba ob prehodu v srednjo šolo sovpada s čustvenimi in hormonskimi zadevami. »Tedaj nastopi puberteta. Pri večini deklet in fantov izbruhne v štirinajstem oziroma petnajstem letu in takrat se jim začne dogajati, predvsem na področju hormonov. Pojavijo se ljubezen, jeza, žalost,« pove Munc in opozori, da so ta hormonska in čustvena nihanja ogromna, svoje pa naredi še stres v šoli.

Kruta realnost že na postaji

Četrta sprememba, na katero so starši večinoma najslabše pripravljeni in se je tudi najbolj bojijo, je zagotovo eksperimentiranje najstnika na področju drog in hazarda, skratka z vsemi prepovedanimi sadovi, ki jih življenje ponuja in so najstnikom nenehno na dosegu rok. »Otroke želimo narediti samostojne, da bi znali preživeti v tem svetu, a če jim realnost sveta prekrivamo, jim delamo medvedjo uslugo. Prej ali slej jo bodo spoznali, morda že kar na ljubljanskem kolodvoru, ko se bodo z vlakom pripeljali šolo,« pove Munc in kot konkreten primer navede šestnajstletna dekleta, ki se za pičlih dvajset evrov prostituirajo na straniščih železniške postaje. »Dilerje, ki jih lahko srečaš na postaji, v okolici šole, prostitucijo, hazardiranje ... vse to bo petnajstletnik spoznal že prvi teden v septembru.«

Del vsakodnevnega življenja novopečenega dijaka zelo hitro postanejo tudi kofetkanje, pogovori in druženje ob pijači z novimi prijatelji in sošolci. Pojavi pa se tudi sprememba pri financah. »Mlad fant in mlado dekle želita imeti v žepu nekaj denarja, s tem pa se močno spremeni tudi njuno socialno življenje,« pravi Munc. Ker ni mehkega prestopa iz osnovne v srednjo šolo, ne preseneča, da se veliko otrok tedaj pogosto povsem izgubi. Nekoč aktivni športniki prenehajo trenirati, dekleta opustijo glasbeno šolo ali likovne in druge umetniške dejavnosti. Na vprašanje, kaj je razlog, Munc odgovori: »Preprosto jim zmanjka časa, spremenijo pa se tudi njihovi interesi. Osnovnošolec z veseljem hodi na treninge juda, košarke ali nogometa, ko pa ima štirinajst let, mu več pomeni družba vrtnikov, spremenijo se prioritete. Kam gredo dijaki v petek zvečer? Ven, na zabavo. Če si športnik, moraš seveda spati, ker te zjutraj čakata nastop ali tekma, zato zanje postaneš nezanimiv, nate letijo zbadljivke.« Munc temu doda: »Glasba, ples, likovno in pisno izražanje so za najstnika zelo pomembni. Če starši to razvrednotimo, če na to nismo pozorni, ga lahko zatremo. Ni nujno, da je v tem dober, pomembno je da ga podpremo.«

Včeraj Romana Kranjčan, danes Lady Gaga

Ob prehodu otroka v srednjo šolo se morajo starši pripraviti na vse in ohraniti zdrav razum. Dogaja se, da staršem razvoj otroka preprosto uide, saj so spremembe v tem obdobju zelo hitre in zelo velike. Deklica, ki je še lani poplesavala ob pesmih Romane Kranjčan, danes posluša Lady Gaga. Mladi se med počitnicami mentalno in telesno zelo razvijejo in tisto, kar jim to prinese, znajo tudi izkoristiti. »Kar naenkrat je tu prvi september, ko imamo pred sabo popolnoma drugega otroka, za katerega se zdi, da je preskočil dve do tri obdobja v razvoju, a starši tega ne dojamejo. Otrok posluša glasbo, polno novih sporočil, in kaže odpor do njihovih stališč, kar hitro vodi tudi do upora. Odnos se lahko poruši, če pri petnajstih letih odnosa ni, pa ga skoraj ni moč več ponovno vzpostaviti. Takrat ti otrok že brez zadržkov pokaže dvignjen sredinec in si ob tem misli: Stara, kje si bila pred tremi leti, jaz sem zdaj že v čisto drugem svetu.« Munc ob tem zelo poudarja pomembnost ohranjanja zdravih odnosov v družini: »Starši morajo zelo pozorno spremljati, kaj se dogaja z otrokom, in se čim več pogovarjati z njim. Ko začne v družino prinašati nova stališča, ko jih testira in provocira, se ne smejo odzvati z agresijo ali aroganco. Pripraviti se morajo na to in komunikacijo dvigniti na veliko bolj odraslo raven.«

Čeprav je pri najstniku to velikokrat težko, pa je pomembno tudi, da ohranjajo skupne aktivnosti. Poleg šole mora otroku ostajati tudi čas za šport in ustvarjalnost. »Starši pogosto menijo, da je pomembna le šola, kar pa ni res. Šola je res pomemben, pa vendar le majhen del življenja. Pri svojem delu sem videl že mnogo otrok, ki so bili v šoli zelo uspešni, a vseeno depresivni in samopoškodovalni. Preprosto niso bili srečni in zadovoljni. Zadovoljstva namreč ne prinaša le uspeh v šoli, ampak tudi dobri odnosi in dosežki na drugih področjih,« pravi Munc in za konec ponovno opozori, da starši pri pripravi na to življenjsko obdobje svojega otroka ne smejo zamuditi pomembnega časa v osnovni šoli.

Vir: priloga Nika