Komisar je med drugim dejal: »Zlasti vi, učiteljice in učitelji, ste jamstvo za kakovost v šolah. Zaslužite si priznanje za težko delo, predanost in potrpežljivost pri izobraževanju generacij, ki bodo gradile našo skupno prihodnost.«

Pri skrbi za učitelje se pri nas zatika. Več deset predstavnikov tega poklica, ki so ga do zdaj opravljali v srednjih šolah, se bo že danes znašlo na cesti. Zanje zaradi vse manjših generacij srednješolcev trenutno ni dela. Koliko jih ostaja brez službe, na ministrstvu sploh ne vedo. Postregli so nam zgolj s številkami iz preteklosti: leta 2008 je v srednjih šolah delalo 6507 strokovnih delavcev, med katerimi je večina učiteljev, lani jih je bilo le še 5525. Današnja številka ostaja neznanka.

To pa še ni vse. Na ministrstvu so dejstvo o neznanem številu odpuščenih učiteljev podkrepili še z izjavo: »Ne nazadnje je treba poudariti, da so v Republiki Sloveniji delodajalci učiteljev šole in njihovi ravnatelji.« Ministrstvo torej nima nič z njimi? Ta argument bi utegnil biti napol upravičen, če bi šole znale jasnovidno napovedati, koliko devetošolcev se bo v prihodnje odločilo za enega njihovih programov. Pa te sposobnosti (kljub prizadevanju, da bi njihovi dijaki razmišljali podjetno in da bi tako delovale tudi same) nimajo. Povsem natančne podatke o gibanju velikosti generacij, ki bodo v naslednjih desetih, petnajstih letih te šole obiskovale, pa imajo na ministrstvu. Tako so nam nemudoma pojasnili, da je iz projekcij Eurostata razvidno, da bo v Sloveniji število prebivalcev do leta 2020 v osnovnošolski populaciji naraščalo, medtem ko bo do tega leta srednješolska generacija rahlo upadala. »Generacije dijakov so bile v največjem upadu v šolskih letih od 2012/13 do 2014/15, do leta 2020, ko bo v srednjih šolah manj kot 75.000 dijakov, pa je trend upadanja dijakov počasnejši. Po letu 2020 pričakujemo relativno hiter porast števila dijakov, saj se pričakuje, da bo leta 2027 v srednjih šolah več kot 90.000 dijakov.«

Na ministrstvu imajo torej natančne podatke, le v prid generacij, ki bodo gradile našo prihodnost, jih ne znajo uporabiti. Če bi jih, bi vedeli, koliko učiteljev preveč ali premalo imajo v posameznih delih države, prav tako bi imeli jasen načrt, kako jih bodo koristno uporabili in kako bodo vanje vlagali do šolskega leta, ko jih bodo v šolah ponovno potrebovali. A na ministrstvu pravijo, da so za tovrstno nedejavnost krivi pravzaprav učitelji: »Na zaposlitev posameznega učitelja vpliva več faktorjev, na primer njegova izobrazba ter s tem usposobljenost za poučevanje različnih predmetov, njegova pripravljenost za opravljanje dela v spremenljivih okoliščinah (na primer v osnovnih namesto v srednjih šolah)...«

Ministrstvu pa bi morda v prihodnje prav prišel kakšen podjetniški nasvet, kakršnega je v Podjetniškem dnevniku v našem časopisu nedavno zapisala Andreja Preskar, ravnateljica Srednje ekonomske šole Ljubljana: »Uspehi ne pridejo čez noč. Treba je dolgo delati, vlagati, se kdaj odreči čemu in predvsem vztrajati.«