Mnogi so še vedno prepričani, da so videoigre zgolj obrobna vrsta zabave, namenjena predvsem fantom v najstniških letih. Videz vara. Ne le da je danes povprečni igralec videoiger odrasla oseba, starejša od 30 let, kar 48 odstotkov pa je žensk, temveč so videoigre tudi eden največjih biznisov na svetu, ki presega skupni zaslužek svetovne filmske in glasbene industrije.
Predvsem podatek, da je imela svetovna industrija videoiger v minulem letu 72 milijard evrov prihodkov, kar je dvakrat več od svetovne filmske industrije leta 2013, govori sam zase. Zgovorna je tudi primerjava med najbolj donosnim filmom in najbolj donosno videoigro vseh časov. Med filmi se lahko z največjim uspehom pohvali Avatar iz leta 2009, ki je imel 2,4 milijarde evrov dohodkov. Najdonosnejša videoigra Space Invaders iz leta 1978 je (ob upoštevanju inflacije) zaslužila kar 12,3 milijarde evrov. To je več kot sedem najbolj donosnih filmov vseh časov skupaj.
Med novejšimi igrami je v vodstvu množična večigralska spletna igra World of Warcraft, ki je od leta 2004 dosegla že 7,47 milijarde evrov prihodkov.
Ko te igranje videoiger izstreli med milijonarje
Poleg poslovnih uspehov proizvajalcev videoiger so v zadnjih letih vse bolj priljubljena tudi igričarska tekmovanja. Združena pod oznako e-športi so v številnih primerih, podobno kot turnirji pokra, po višini nagradnih skladov že prehitela mnoge najbolj priljubljene športe na svetu, kot sta liga NBA in Masters golf turnir. Največji doslej je bil izplačan na letošnjem prvenstvu International 2015, ki ga za tekmovanje v videoigri DOTA2 organizira podjetje Valve, pri katerem je svojčas delal tudi nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis.
Skupni denarni sklad letošnjega Internationala, ki je potekal med 3. in 8. avgustom, je bil 16,2 milijona evrov za 16 ekip, zmagovalna, sestavljena iz petih članov, pa si je razdelila malce več kot 5,8 milijona evrov. Zmagovalec in zmagovalka teniškega turnirja v Wimbledonu medtem dobita malce manj kot 2,57 milijona evrov.
Kos pogače si lahko odrežejo tudi manjše države
Kljub množičnosti in donosnosti industrije videoiger smo v Sloveniji na tem področju še precej na periferiji, kar ni nujno usoda manjših držav. Čeprav bi morda pričakovali, da so največji uspehi pridržani proizvajalcem iz ZDA, Japonske in Velike Britanije, niti približno ni tako. Med vodilnimi kandidati za videoigro leta je Witcher 3, ki ga je izdelal poljski studijo CD Project RED. Franšiza je mednarodno popularizirala tudi poljskega pisatelja Andrzeja Sapkowskija, avtorja kratkih zgodb, na katerih temelji videoigra.
Ena najbolj priljubljenih spletnih množičnih večigralskih iger Eve Online, ki traja že 18 let, je delo islandske hiše CCP Games; Ciprsko podjetje Wargaming je izdelalo popularno brezplačno spletno igro za bojevanje s tanki World of Tanks; igre kot so Crysis, Far Cry, Homefront, Ryse: Son of Rome pa je izdelalo nemško podjetje Crytek. Zanemariti ne gre niti švedskega podjetja Mojang, ki je zaslovelo z izdelavo izredno priljubljenih »lego kock za računalnike« Minecraft. Podjetje je pred časom kupil Microsoft in zanj odštel kar 2,2 milijarde evrov. Današnje okolje s številnimi spletnimi platformami je za prodajo videoiger vse bolj prijazno do neodvisnih in tudi bolj umetniških projektov.
V Sloveniji še čakamo prvo veliko mednarodno uspešnico
Igri, ki sta prvi zares pokazali, da se lahko z industrijo ukvarjamo tudi v Sloveniji, sta bili Race Mania (1995) in Ring (1999). Pri prvi gre pravzaprav za nepričakovano dobro izdelan šolski projekt skupine Tangor, revija Joker pa je v svoji 37. številki zabavni dirkačini z miniaturnimi avtomobilčki podelila zavidljivo oceno 90/100. Dobre ocene je pri slovenski reviji prejel tudi Ring, ki so ga izdelali svojčas najslavnejši slovenski mojstri za 3D-animacijo Arxel Tribe. Avantura, ki se odvija v futuristični različici Wagnerjeve prve polovice cikla opere Nibelunškega prstana, je v 64. številki Jokerja prejela oceno 86/100. Čeprav je v tujini dobil precej manj ugodne ocene, je Ring pri mnogih slovenskih ljubiteljih avantur zapisan s posebnimi črkami.
V zadnjih letih gre med slovenskimi proizvajalci omeniti predvsem Zootfly. Njihova akcijska videoigra Marlow Brigs and the Mask of Death iz leta 2013 je dobila praviloma pozitivne odzive uporabnikov spletnega servisa za kupovanje iger Steam. Agregatna ocena kritikov na strani Metacritic je s 65/100 sicer malce nižja, je pa agregat uporabniških ocen na strani 7,2/10.
September bo pester za igričarsko industrijo v Sloveniji
Tudi sicer, kljub skoraj popolni anonimnosti slovenske igričarske scene v slovenski javnosti, se na tem področju dela vse več. Minuli konec tedna je v Ljubljani potekalo že drugo srečanje slovenskih razvijalcev videoiger SloGameDemo II, 26. septembra pa se bo v prostorih ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko začela prva slovenska konferenca razvijalcev videoiger v organizaciji društva razvijalcev Games Slovenia. Še pred konferenco bodo med 6. in 13. septembrom Portorož zasedli navdušenci in profesionalci v tekmovalnem igranju videoiger v sklopu dogodka Gaming Paradise 2015. Med profesionalce in obiskovalce se bo v turnirjih v Counter-Strike: Global Offensive, DOTA2, League of Legends, Civilizaciji 5, Pro Evolution Soccer 2015 in Hearthstone razdelilo kar 150.000 evrov.
