Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo se je odločilo, da bo področje kolektivnega upravljanja avtorskih pravic uredilo v posebnem zakonu (zakonu o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic), potem ko je to v zadnjih letih večkrat spodletelo v okviru poskusov spreminjanja zakona o avtorski in sorodnih pravicah. Nazadnje je bilo v začetku letošnjega leta primorano iz predlagane novele umakniti del, ki se nanaša na kolektivne organizacije, ko so se slednje uprle predlogu, ki je skušal uvesti večja pooblastila države za njihov nadzor.
»Naš glavni cilj je zagotoviti preglednejše in pa učinkovitejše delovanje kolektivnih organizacij v korist imetnikov pravic in tudi uporabnikov,« o aktualnem predlogu pravi minister Zdravko Počivalšek, ki usklajevanje zakona z deležniki napoveduje v jesenskih mesecih in njegovo posredovanje v državni zbor do konca leta.
Kolektivne organizacije ne branijo monopolov
Zakonski predlog v središče postavlja avtorja oziroma imetnika pravic, ki se bo lahko svobodno odločal, ali bo svoje avtorske pravice upravljal individualno, kolektivno ali prek neodvisnega subjekta upravljanja. Kolektivne organizacije tovrstni rešitvi ne nasprotujejo. Združenje skladateljev in glasbenih avtorjev Sazas veseli, da bodo lahko imetniki pravic svobodno izbrali organizacijo, ki bo ščitila njihove interese. »Nikoli nismo želeli biti monopolist, v to nas je silila država sama, saj smo bili zaradi obveznega kolektivnega varstva po zakonu zavezani varovati vsa glasbena avtorska dela, tudi če imetnik tega ni želel.«
Načelno zakon podpirajo tudi v zavodu za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije IPF. Direktor Gregor Štibernik kljub temu ocenjuje, da se besedilu zakona vidi, da je nastajalo v časovni stiski, saj so nekatere stvari premalo premišljene in površne. Podrobnejše pripombe bodo organizacije pripravile v času javne razprave.
Predlog res v korist ustvarjalca?
Direktorica Inštituta za intelektualno lastnino dr. Maja Bogataj Jančič pozdravlja izločitev kolektivnega upravljanja iz zakona o avtorski in sorodnih pravicah, saj verjame, da bo ob prihodnjih spremembah tega zakona možna razprava, ki je bila zdaj vsakič ujetnica ozkih interesov, povezanih s kolektivnim upravljanjem. Pozdravlja uvedbo poostrenega nadzora nad kolektivnimi organizacijami, zahteve po večji transparentnosti in posledično učinkovitost v dobro vseh. Povečanje učinkovitosti bo zmanjšalo obratovalne stroške kolektivnih organizacij, kar lahko po njeni oceni vpliva na večja izplačila avtorjem, pa tudi na primernejše tarife za uporabnike.
A opozarja tudi na problematične rešitve, predvsem ukinjanje pravnega monopola. »Zlasti za uporabnike je takšna rešitev zelo problematična, saj se bodo za določene uporabe morali pogajati z več kolektivnimi organizacijami.« Ključen problem zakonodajnega predloga pa vidi v določilu, ki dopušča, da bodo tuje kolektivne organizacije lahko upravljale pravice, brez da bi pridobile dovoljenje na uradu za intelektualno lastnino. »Tega našemu zakonodajalcu ni treba storiti, saj mu evropska direktiva, ki jo s tem predlogom implementira, tega ne nalaga.« To utegne skrbi povzročiti predvsem uporabnikom, ki zdaj nadomestila za vse imetnike poravnajo pri eni kolektivni organizaciji in bodo po predvidevanjih Bogataj-Jančičeve zato temu nasprotovali. »Slovenske kolektivne organizacije pa bodo temu nasprotovale zato, ker jih takšen predlog lahko zelo ogrozi. Ali bo to dobro za slovenske ustvarjalce?« se v končni fazi sprašuje.
