Višanja sredstev si želijo tudi na Javni agenciji za knjigo, kjer se morajo po oceni pisateljev povečati za 800.000 evrov na leto, prav za toliko naj se letno povečujejo sredstva za nakup knjižničnega gradiva. Sredstva, ki jih država namenja za subvencioniranje knjig, naj izenačijo z višino pobranega davka na knjigo, saj so sedaj trikrat nižja od pobranega davka. Ministrica naj ukine tudi davek na avtorske honorarje za umetniška dela. Vlada naj končno uredi plačevanje avtorskih pravic iz naslova fotokopiranja v šolah ter plačevanje davka od prodaje praznih nosilcev digitalnih vsebin.
Pisatelji pozivajo tudi k spremembam krovnega zakona za kulturo, zlasti z vidika skrbi za samozaposlene in izenačevanja njihovega statusa s statusom zaposlenih v javnih zavodih. V Nacionalnem programu za kulturo 2014–2017 naj določijo nove prioritete, ki bodo uresničljive. Ohraniti je treba skupni slovenski kulturni prostor, in sicer s povečevanjem sredstev za delovanje slovenskih ustanov v zamejstvu in po svetu. Vlada naj v kulturi končno prepozna strateško naložbo.
»Obljuba ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar o povečanju sredstev za kulturo, ki je bila osnova za našo podporo, doslej ni bila podprta niti z jasno vizijo, niti ni obrodila realnih finančnih sadov,« piše v pismu, ki ga podpisuje predsednik društva Ivo Svetina. Če ji znotraj vlade ne bo uspelo uresničiti njihovih zahtev, naj ministrica odstopi. pim
