Medtem ko je razvpiti dekan mariborske ekonomsko-poslovne fakultete (EPF) Klavdij Logožar na lepem našel dopolnjeno »končno« verzijo študije, ki jo je pripravil za Dars in ki naj bi bila v večji meri njegovo avtorsko delo kot prvotna, skoraj dobesedno prepisana diplomska naloga njegove študentke, se postavlja vrsta novih vprašanj. Kako to, da Dars ne ve nič o dopolnitvi? Kakšno igro igra prorektor mariborske univerze in nekdanji namestnik predsednika uprave Darsa Oplotnik? In nenazadnje – ali Logožarjev argument sploh govori njemu v prid?

Dars ne ve nič o novi različici

Logožar je poziv mariborskega rektorja Igorja Tičarja k odstopu zavrnil, češ da »končna verzija študije, ki je bila dopolnjena na podlagi zahteve naročnika«, le delno temelji na diplomski nalogi študentke, saj da je tudi sam soavtor. »Novinar Dnevnika, ki je prvi objavil neresnični konstrukt o identičnosti študije in diplomskega dela, očitno razpolaga le s prvotno verzijo študije (posredovano naročniku 22. septembra 2008), ne pa tudi z dopolnjeno končno verzijo, ki je bila posredovana naročniku 21. oktobra 2008,« je zapisal Logožar. Na različici, ki jo je ta kot dopolnjeno posredoval rektorju, je tako res spremenjen naslov, ne pa tudi datum, saj je tudi na tej kot datum nastanka naveden september 2008.

Na Darsu, kjer so omenjeno študijo naročili, o zahtevi po dopolnitvi ne vedo nič. »Dopolnitev študije ni bila zahtevana. Ker pa po zamenjavi uprave leta 2009 predmetne študije nismo našli, smo zanjo 26. oktobra 2009 zaprosili pri pogodbeniku. Študijo smo prejeli 3. novembra 2009,« so zapisali v družbi.

V Dnevniku smo že septembra 2009 poročali o 24 tisočakov vredni študiji, za katero je skrivnostno izginila vsaka sled. Če je Logožar septembra 2009 sam povedal, da ta obsega 59 strani, zdaj vztraja, da jo je že leto pred tem spremenil oziroma dopolnil in podaljšal na 60 strani, se pravi za eno stran. Na vnovično vprašanje, kdaj naj bi jim Logožar posredoval dopolnjeno verzijo, so na Darsu znova eksplicitno odgovorili, da študija nima dopolnil.

To je v skladu z ugotovitvami, o katerih smo pisali že pred nekaj časa. Pri pregledovanju arhiva se je izkazalo, da na Darsu niso imeli pripomb na prejeti izdelek, čeprav vsebina študije sploh ni ustrezala izvirnemu naslovu, torej »upravljanju z avtocestnimi podsistemi«, ampak se je ukvarjala z vprašanjem cestninskih sistemov – enako kot diplomska naloga domnevno oškodovane študentke. Kljub temu je direktor projekta Oktavijan Aram podpisal kratek zapisnik o opravljeni storitvi, v katerem je pisalo: »Izdelek – študija ustreza naročilu.«

Kakšna je Oplotnikova vloga?

Študija, ki naj bi bila naknadno dopolnjena in jo je Logožar posredoval rektorju, se od prvotne razlikuje predvsem v drugem poglavju, kjer po novem govori o primerih sistemov cestninjenja v nekaterih drugih evropskih državah, a se pri tem ne sklicuje na noben vir. Logožar trdi, da je drugo poglavje od 5. do vključno 22. strani njegovo avtorsko delo. Zanimivo je, da je omenjeno poglavje sumljivo podobno dokumentu Upravljanje z avtocestnimi podsistemi, ki nam ga je, samo dan preden je domnevno dopolnjena verzija romala k mariborskemu rektorju, posredoval Žan Jan Oplotnik, ki je bil v času naročanja študije namestnik predsednika uprave Darsa in Logožarjev akademski kolega, zdaj pa zaseda stolček prorektorja Univerze v Mariboru. Oplotnik je 18. avgusta zapisal, da je »v svojem arhivu našel dokument«, ki naj bi ga Oktavijan Aram, domnevno nezadovoljen s prvim izdelkom, zahteval kot dopolnitev osnovne študije. O dokumentu, ki je nepodpisan in nedatiran, na Darsu prav tako ne vedo nič: »Dokumenta v registru študij in strokovnih mnenj ni.«

Oplotnik vztraja, da je časovno sovpadanje zgolj naključje, saj da je dokument poslal kot odziv na takrat objavljeni Dnevnikov članek o nekoristnosti oziroma neuporab(lje)nosti študije. »Kdaj sem to verzijo spravil v svoj arhiv in kdo mi jo je poslal, se zaradi časovne oddaljenosti dogodka ne spominjam, domnevam pa, da mi jo je posredoval Aram, ki je bil pristojen za komunikacijo z Logožarjem in ki je (…) zahteval dopolnitev študije, ker z osnovno verzijo ni bil zadovoljen, saj ta ni ustrezala izvirnemu naročilu«. Nenavadno je vsaj to, da ima kot namestnik predsednika uprave, ki je leta 2008 aktivno sodeloval pri naročilu omenjene študije, tako slab spomin.

»Dogovor s študentko najina osebna stvar«

Logožar se je poleg zavajajočih navedb o dopolnjevanju študije, ki sprožajo celo sum potvarjanja dokumentov, v odgovoru rektorju spotaknil tudi ob očitano oškodovanje študentke, ki je napisala diplomsko nalogo. Študentka o tem, da je nalogo njen mentor tako rekoč nespremenjeno prodal Darsu, ni vedela nič. Zapisal je: »Dogovor o nadomestilu v zvezi z materialnimi avtorskimi pravicami med menoj in študentko je najina osebna stvar in ne more biti predmet razprav v medijih, še manj pa razlog za poziv k odstopu.« Po naših zanesljivih informacijah takšnega dogovora nikoli ni bilo, saj je študentka za zadevo izvedela šele, ko so se nanjo obrnili kriminalisti. Ti so namreč prejeli prijavo suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in goljufije, a je pregon nato zastaral.