Slovenija je pripravljena na morebitno večje število beguncev. Na prvo mesto bo postavila humanitarnost in solidarnost, upoštevati pa bo treba integracijske sposobnosti države in varnostna vprašanja. Takšno sporočilo o pripravah na prihod beguncev v Slovenijo je včeraj javnosti poslal premier Miro Cerar. Vlada se je povezala tudi z nevladnimi organizacijami in jih vključila v koordinacijsko skupino za sprejem beguncev, ki jo bo vodil zunanji minister Karl Erjavec. Predstavnica nevladnih organizacij Veronika Bajt iz Mirovnega inštituta poudarja, da so nevladniki s sodelovanjem z vlado zadovoljni, a so do nje tudi kritični – pozvali so jo, naj za begunce pripravi »namestitev, hrano, vodo in zdravstveno oskrbo« ter naj »preneha poudarjati varnostni vidik migracij«. »S tem vlada kriminalizira begunce in jih prikazuje kot nevarne, povzroča nemir v skupnosti, spodbuja nastanek protibegunsko nastrojenih civilnih pobud in razpihovanje sovražnega govora,« so zapisali v skupnem pismu, ki ga je podpisalo dvajset organizacij.
Velik humanitarni podvig
Napoved prihoda beguncev z Bližnjega vzhoda, iz Azije in Afrike tudi v Slovenijo je nevladne organizacije združila v eno največjih skupnih iniciativ doslej, ocenjujejo v nevladnih vrstah. Vlado pozivajo, naj v priprave vključi tudi lokalne skupnosti.
Na včerajšnji seji vlade je bila debata o beguncih konstruktivna in brez nasprotovanj, smo izvedeli iz vladnih krogov. Ministri so poudarjali, da se mora Slovenija obnašati humanitarno in da je »potrebna ničelna toleranca do ksenofobije«. Terorističnih groženj na seji ni omenjal nihče. Osamljen glas je zgolj pripomnil, naj Slovenija do beguncev ne bo »preveč prijazna«, saj naj bi to povzročilo, da bi jih prišlo še več.
Vlada naj ne bi imela podatkov o tem, kdaj naj bi se begunska pot morebiti množično preusmerila čez Hrvaško in Slovenijo. Vsi tudi ugibajo, ali bi lahko ograja, ki jo postavlja Madžarska, beguncem res prekrižala načrte. Ti si namreč želijo vstopiti v Madžarsko, ki je del schengenskega območja, saj imajo od tam potem »odprto pot« do ciljnih držav.
Dnevnikove telefonske poizvedbe pri virih med begunci, ki v Grčiji in Turčiji še čakajo na pot v Evropo, kažejo, da načrtujejo pot čez Madžarsko, dokler bo to mogoče. Pot čez Hrvaško in Slovenijo je, kot pravijo, veliko bolj negotova, zlasti zaradi ostrejšega varovanja meja. Pot čez Bolgarijo in Romunijo pa je nevarna, saj lahko zlasti bolgarska policija begunce oropa in vrne v Turčijo. Med begunci se govori, da Madžarska 170-kilometrske meje zagotovo ne bo mogla tako dobro zavarovati, da v ograji ne bi mogli najti šibkih točk. Madžarski parlament naj bi prihodnji teden odločal o napotitvi vojske na mejo, a tudi ta bo mejo težko nepredušno zaprla. Hladnejše vreme naj beguncev ne bi ustavilo.
Nekateri bodo pač šli naprej
Tudi člani vlade ene od držav, ki jih begunci prečkajo zdaj, so po naših informacijah prepričani, da se pot z madžarske meje proti Hrvaški in Sloveniji ne bo preusmerila še »najmanj tri mesece«. Premier Cerar je sicer mogoči prihod beguncev včeraj naslavljal s »ko in če sploh«. V tem kontekstu tudi ni želel govoriti o postopkih za tiste, ki v Sloveniji ne bi hoteli zaprositi za azil in naj bi jih država vračala v Hrvaško. »Nismo še tam,« je dejal Cerar, ki je poudaril, da bo ravnanje policije v vsakem primeru zakonito.
Vprašanje sprejemanja oziroma vračanja beguncev v Hrvaško so odprle nevladne organizacije, ki opozarjajo, da morajo imeti migranti vedno možnost zaprositi za azil. Glede na to, da so oziroma bodo v Sloveniji predvsem »v tranzitu«, pa so nevladniki omenjali tudi potrebo, da bi se pri nas vzpostavil »varen koridor« za prehod v države, v katere so v resnici namenjeni. Pri ministrstvu za notranje zadeve so možnost, da bi Slovenija beguncem omogočila zgolj prehod, že zavrnili, ker ni v skladu z evropskim pravnim redom. V praksi bi se ob večjem številu beguncev lahko dogajalo, da Slovenija vseh ne bi mogla hitro obravnavati v skladu s predpisanimi pravnimi postopki in bi v vmesnem času – ker vseh pač ne bi mogla začasno dati za rešetke – nekateri kar nadaljevali pot. Da bodo nekateri »pač šli naprej«, je že v torek nakazal tudi državni sekretar MNZ Boštjan Šefic. O vračanju tistih, ki v Sloveniji ne bi želeli zaprositi za azil (saj bi potem morali tukaj tudi ostati), pa naš sogovornik iz vladnih krogov pravi: »Dokler jih je malo, postopki potekajo po ustaljeni proceduri. Vračamo jih, začnemo postopek, jih celo kaznujemo zaradi nezakonitega prehoda«. Vračanje večjega števila beguncev je sicer v praksi težko izvesti, postopki pa »niso več klasični«.
