Največkrat omenjen razlog za takšna nihanja na svetovnih kapitalskih trgih je ohlajanje kitajskega gospodarstva, na drugem mestu pa je bil strah pred napovedanim dvigom ključne obrestne mere v ZDA. Poudariti je treba, da kitajsko gospodarstvo ni edini krivec za stanje v svetovnem gospodarstvu in da je ob zadnjih dogodkih to bila predvsem vroča novica, spodbujena s pokom borznega balona na Kitajskem in devalvacijo njihove valute juana, ki je sprožila prodajni val na svetovnih borzah. Dejstvo je, da imajo tudi preostali razviti in razvijajoči se trgi svoje gospodarske in politične probleme, ki povzročajo prepočasno rast gospodarstva in prinašajo določena tveganja. Ob močni in skoraj neprekinjeni rasti borz v zadnjih štirih letih, spodbujeni predvsem s stimulativnimi ukrepi in rekordno nizkimi obrestnimi merami, se je borzna korekcija morala zgoditi, saj po močnih rasteh vedno prihaja do unovčevanja dobičkov. Mnoge investitorje sta presenetili le moč in hitrost borznih padcev.
Večina finančnih analitikov se strinja, da temeljnih razlogov za tako močno korekcijo ni, celotno dogajanje pa pripisujejo predvsem tehničnim dejavnikom, ki so pripeljali do pregretosti trga. Korekcija na kapitalskih trgih ni nikoli prijetna za vlagatelje, ko pa je enkrat mimo, se vlagatelji lahko spet posvetijo stvarem, ki so pomembne. Makroekonomski podatki za zdaj ne kažejo, da bi svetovno gospodarstvo spet padlo v recesijo, ampak se nadaljujejo pričakovanja o zmerni rasti. Vrednotenja delnic so po korekciji spet bolj privlačna, alternativ pa je malo. Stimulativni ukrepi pa se povsod nadaljujejo; celo v ZDA je zdaj postalo malo verjetno, da se bo septembra dvignila ključna obrestna mera. Vse to nas vodi k pričakovanjem, da si bodo delniški trgi v prihodnjih tednih, ko se volatilnost umiri, opomogli in zaključili leto višje, kot so zdaj, pri čemer bi bila pričakovanja o tako strmih rasteh tečajev kot v preteklih letih preveč optimistična.
