Slikanica Alenke Spacal Mavrična maškarada je v knjižnicah Mestne knjižnice Ljubljana na voljo v 9 izvodih, od teh so trenutno izposojeni trije. Od leta 2013, odkar je slikanica izšla, je bila izposojena 75-krat. V naših enotah je slikanica prosto dostopna na otroških oddelkih in na voljo bralcem, da si jo lahko izposodijo, prav tako so vsi podatki o posameznem izvodu in njegovi lokaciji vpisani v sistem Cobiss. Slednji je, kot je splošno znano, informacijsko enakovreden postavitvam na knjižnih policah in o njegovi uporabi poučujemo tudi naše najmlajše obiskovalce.
V Knjižnici Otona Župančiča je situacija glede neposredne dostopnosti gradiva na splošno nekoliko težavna, saj je knjižna zbirka zelo velika in je skoraj polovica gradiva, ki je namenjeno izposoji, zaradi pomanjkanja prostora v skladišču. V njem ne hranimo le otroške književnosti, temveč tudi otroško strokovno gradivo ter seveda veliko gradiva za odrasle. Pri tem, katero gradivo gre v skladišče, ne delamo vsebinske selekcije, pozorni pa smo na to, da na polici praviloma ohranimo vsaj en izvod gradiva za izposojo. Do gradiva, ki je v skladišču, imajo dostop le zaposleni, vendar je vse to gradivo v katalogu Cobiss MKL označeno kot prosto in tako na voljo uporabnikom.
Zato zavračamo mnenje avtorice, da je njen izvod knjige v skladišču zaradi tega, ker naj bi knjižnica cenzurirala vsebino knjige, saj to ni naloga knjižnice in je v nasprotju z etičnim kodeksom knjižničarjev. Če bi bilo namreč to res, potem knjige v naših knjižnicah sploh ne bi imeli. Gradivo z LGBT tematiko v naših knjižnicah že vrsto let kupujemo in izposojamo, poleg tega organiziramo tudi predstavitve tovrstnih knjig in smo že večkrat gostili njihove avtorje.
Kot javna ustanova smo na voljo vsem ciljnim skupinam in seveda zavračamo vsakršno cenzuro in tudi očitke o cenzuriranju naših knjižnih nakupov. Kupujemo gradivo z različnimi vsebinami, med drugim tudi s homoseksualno in lezbično vsebino in tudi druga gradiva, ki spodbujajo k strpnosti do drugačnih in drugače mislečih.
Pri nakupu knjižničnega gradiva gledamo v prvi vrsti na kakovost vsebine, ne pa na status ali kakšno drugo opredelitev avtorja. Še posebej je to primer pri otroški in mladinski književnosti in drugih vrstah gradiva za otroke in mlade, saj je v MKL tudi sedež Pionirske, centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo, katerega bistvena dejavnost je ocenjevanje kakovosti izdanih publikacij za to populacijo. Kljub temu ne gre zamenjevati Pionirske z Mladinskim oddelkom KOŽ, saj gre tu za dve različni organizacijski enoti MKL.
Pionirska obravnava knjige z istospolno tematiko povsem enakovredno kot vse ostale, tako pri nabavi kot ocenjevanju; tovrstne knjige v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig opremljamo z ustreznimi gesli (homoseksualnost, transseksualnost, spol ipd.), da so lažje najdljive, mnoge med njimi so ocenjene zelo dobro, nekatere so prejele tudi znak zlata hruška.
Posebno pozornost smo tematiki namenili v lanskem šolskem letu, ko je bila pri projektu Rastem s knjigo za srednje šole izbrana knjiga Suzane Tratnik Ime mi je Damjan (ena izmed članic strokovne komisije za izbor je bila tudi vodja Pionirske, mag. Darja Lavrenčič Vrabec), predstavitev projekta je potekala v Mestni knjižnici Ljubljana, Knjižnici Otona Župančiča, 10. septembra 2014.
V ta namen je Pionirska pripravila tudi obsežen Okvirni program obiska dijakov prvih letnikov v splošni knjižnici »Kaj mi ponuja knjižnica«, katerega del je bil skrbno pripravljen priporočilni seznam knjig na tematiko iskanja spolne identitete. Dokument je bil poslan na vse slovenske srednje šole in je služil kot motivacija knjižničarjem in učiteljem pri delu z izbrano knjigo.
Pionirska objavlja članke in kritike otroške in mladinske književnosti, med drugim tudi v edini strokovni reviji za otroško in mladinsko književnost pri nas, Otrok in knjiga. Med njimi smo obravnavali tudi temo istospolne usmerjenosti.
Kar se pa tiče homofobnega izpada našega zaposlenega, nam je žal, da se ob napadu avtorica ni takoj obrnila na vodstvo, saj bi tako lahko nedvomno ugotovili, za koga gre, zadevo takoj razčistili in tudi ukrepali, ker takih napadov v nobenem primeru ne toleriramo. Tako smo žal za ta incident izvedeli iz avtoričinega intervjuja. Seveda se lahko avtorica še vedno obrne nas, da pojasni dogodek in nam tako da tudi možnost, da primerno ukrepamo, da se v bodoče taki ekscesi ne bodo dogajali.
Naše zaposlene ves čas izobražujemo za različna področja dela z uporabniki, seveda tudi za neposredno komuniciranje z bralci. V tem okviru je seveda ena najmanj sprejemljivih oblik komunikacije kakršnokoli komentiranje izposojenega gradiva. Želimo si in tudi spodbujamo pozitiven odnos in odprtost zaposlenih do uporabnikov in vodje knjižnic svoje sodelavce ves čas opozarjajo na primerno komuniciranje in spoštovanje etičnega kodeksa knjižničarjev.
S spoštovanjem,
JELKA GAZVODA, direktorica Mestne knjižnice Ljubljana