»Čez noč sem zbolel. Z veliko težavo sem odšel na start, a po pol ure sem odpadel iz glavnine in ni mi preostalo drugega, kot da odneham, grem v spremljevalni avto in hotel,« je Matej Mohorič opisal predčasno končano prvo tritedensko dirko po le 730 odpeljanih kilometrih. »Zaradi hude vročine moje telo očitno ni preneslo energijskih gelov, ki jih zdravnik krivi za moje težave. Ponoči sem dobil povišano temperaturo, slabo sem spal, imel sem hude prebavne težave. Želodec hrane ni prenesel niti zjutraj. Ko sem sedel na kolo, nisem imel nobene moči,« je vzrok opisal najmlajši udeleženec.
»Žal moram domov. Videl sem, kako zahtevne so etape. Velikokrat je zelo varljivo, vsaj glede na profil, narisan na papirju. V torek je bila 'ravnina', pa se je nabralo 2200 višinskih metrov, hkrati pa še ceste, izpostavljene vetru. Najhujša zame je huda vročina. Žal prve dni ni bilo možnosti, da bi se morda pokazal med ubežniki,« je razmišljal Matej. Kako brezupen bi bil poskus Mohoriča, da bi bolan preživel dvestokilometrsko kalvarijo, povedo besede Luka Mezgeca: »Peklensko vroče je. Mrzla voda iz spremljevalnega avta je v nekaj minutah primerna le za čaj. Povprečje na števcu mi je kazalo štirideset stopinj. Na spustih je tako, kot bi fen pihal v glavo. Pravijo, da bo še nekaj dni treba potrpeti.« mm