Odločitev, da se smejo otroci »z odločbami«, se pravi dolgotrajno bolni, gibalno ali senzorno ovirani, z motnjo v duševnem razvoju, z govorno-jezikovnimi, čustvenimi in vedenjskimi motnjami ter z motnjami avtističnega spektra, v vsako srednjo šolo, tudi šolo z visoko omejitvijo, vpisati povsem prosto in brez potrebnih točk iz uspeha v osnovni šoli, se je na prvi pogled zdela dobra in pravična. Otrokom z odločbami naj bi odprla vrata do želene življenjske in karierne poti. A v praksi se je izkazalo, da številnim ne pomaga prav dosti, le več težav, povezanih s šolo, jim nakoplje. V šolo z visoko omejitvijo se resda lahko vpišejo brez potrebnih točk, vendar zahtevnim programom nato pogosto niso kos. Na Zavodu RS za šolstvo bodo zato jeseni pripravili predlog, na podlagi katerega naj bi ministrstvo zakonsko zaostrilo pogoje vpisovanja omenjenih otrok v programe gimnazij in srednjih strokovnih šol.
Omejitve, vendar nižje
Kot nam je povedal direktor Zavoda RS za šolstvo dr. Vinko Logaj, naj bi po novem imeli prednost pri vpisu na prosta mesta za otroke s posebnimi potrebami v programih z omejitvami vpisa tisti kandidati, ki bi kljub posebnim potrebam zbrali podobno število točk, na primer deset odstotkov manj, kot učenci, ki nimajo odločb. Tako bi torej tudi otrokom s posebnimi potrebami, ki jim po veljavni zakonodaji pri šolah z omejitvijo vpisa ni treba skozi izbirni postopek, vpis na neki način omejili.
»Po podatkih, ki smo jih zbrali v letošnjem letu, imajo učenci s posebnimi potrebami v srednješolskih programih, ki imajo visoko omejitev vpisa, težave, še zlasti, če so z uspehom v osnovni šoli dosegli precej manj točk kot njihovi novi sošolci. Ugodnost, ki jo omogoča sedanja zakonodaja, jim pogosto škoduje, saj jim omogoča, da se vpišejo v programe, ki jih ne zmorejo. Tako pogosto ponavljajo letnike ali pa se pozneje prepišejo v manj zahtevne programe,« razlaga dr. Logaj.
V Skupnosti gimnazij so o tej težavi razpravljali že večkrat, pojasnjuje podpredsednik skupnosti in ravnatelj ljubljanske gimnazije Ledina Roman Vogrinc, zato so predlogov zakonskih sprememb veseli. Tudi na gimnazijo Ledina se vsako leto vpiše nekaj učencev z odločbo. Številni, ne pa vsi, imajo z zahtevnostjo programa težave, ki jih težko premagujejo tudi z nadaljnjimi prilagoditvami. Prepričan je, da bi bilo treba predvsem premisliti o smiselnosti tistih odločb, ki jih učenci dobijo na koncu osnovne šole, saj se včasih pojavi vtis, da so namenjene predvsem pomoči pri vpisovanju v srednjo šolo.
Izenačevanje ne pride v poštev
Tudi direktorica Šolskega centra Ljubljana in predsednica Društva ravnateljev srednjih šol Nives Počkar meni, da bi bile določene omejitve pri vpisu omenjenih otrok smiselne, a jih je treba pred uvedbo skrbno premisliti. »Nikakor ne bi smeli prednosti otrok z odločbami popolnoma izničiti,« je prepričana. »Povsem jih ne moremo izenačiti z ostalimi dijaki, saj imajo vendarle neke primanjkljaje,« pravi in dodaja, da jih je z ustrezno pomočjo vendar mogoče nadoknaditi. Šolski uspeh takšnih učencev je pogosto odvisen tudi od tega, kako dobro učitelji razumejo njihove primanjkljaje in poznajo možnosti pomoči. Ključno vlogo pri tem pa imajo učenčevi starši, opozarja Počkarjeva. Tudi sama pa se sprašuje, ali so vse odločbe, predvsem tiste, pridobljene na koncu osnovne šole, res upravičene.
Kot pojasnjujejo na ministrstvu za izobraževanje, šole ob razpisu mest za vpis nimajo opredeljenih posebnih mest oziroma kvot, rezerviranih za kandidate z odločbami o usmeritvi. Sprejeti morajo vse, ki se vanje prijavijo. V letošnjem letu je bilo po podatkih ministrstva sprejetih 170 kandidatov, ki so imeli odločbo o usmeritvi in so bili iz izbirnega postopka izvzeti, kar predstavlja okrog dobre tri odstotke vseh prijavljenih na šolah z omejitvijo.
