Svetovno prvenstvo v atletiki se je prevesilo v zadnjo tretjino, slovenska reprezentanca pa bo imela v ognju le še eno železo. Danes popoldne po srednjeevropskem času se bo v kvalifikacijah meta kopja predstavila Martina Ratej. Nastopi Konjičanke so bili v zadnjih letih vrhunec slovenskih odprav, uspešnost reprezentance pa se je večkrat merila po njenih uspehih. Pričakovanja je imela vselej visoka, izpolnila jih je le redko. Letošnja zgodba je drugačna. Slovenska rekorderka ima za seboj slabšo sezono, posledično pa je pričakovanje čudežev nerealno. Na veliki tekmi se namreč ne rešuje sezone.
Martina Ratej in njen trener Andrej Hajnšek sta kot zadnja prispela v Peking. Hajnšek je obdobje pred današnjimi kvalifikacijami izkoristil za ogled Kitajskega zidu, kamor je šla slovenska reprezentanca v sredo popoldne. Vsak je moral za izlet plačati približno 80 evrov, kolikor znaša 550 kitajskih juanov. Hajnšek je bil nad videnim navdušen, saj med olimpijskimi igrami pred sedmimi leti v 17 dneh ni imel časa, da bi si ogledal eno največjih svetovnih znamenitosti. Bil je poln energije, dodal pa je, da je presenečen, da so se cene v primerjavi z letom 2008 početverile. Še bolj kot cene pa se je razvil Peking, saj ni mogel verjeti, kako se je vse skupaj spremenilo.
Po začetnem navdušenju se je Hajnšek zresnil. Njegovi odgovori na novinarska vprašanja ne vlivajo optimizma. »Na zadnjem treningu pred tekmo sva se posvetila tehničnemu treningu. Lahko vam povem, da Martina ni sestavila niti enega pravega meta, kot bi si ga želeli. Vselej se je pripetila vsaj ena napaka, ki je vplivala na dolžino. Ko se med meti osredotoči na eno zadevo, je napaka pri drugi, naslednjič pri tretji. Nikdar se ni met združil v popolno celoto,« je odkrito priznal Andrej Hajnšek ter pojasnjeval podrobnosti težav pri metu. Na vprašanje, kako daleč je Martina Ratej metala kopje na treningu, je dejal, da nista merila dolžin, vendar je bil najdaljši met po njegovem občutku dolg med 53 in 55 metri.
Na pripombo, da deluje precej pesimistično, je Hajnšek odgovoril, da je verjetno slišati tako, ker nima razloga za suverene odgovore, kakršnih smo bili od njega večkrat vajeni v preteklosti. Poudaril je, naj ne mislimo, da se bo slovenska rekorderka v današnjih kvalifikacijah v metu kopja predala. Hajnšek pravi, da je trdo garala ter da še vedno verjame, da lahko izvede dober met brez pomanjkljivosti, ki bi bil do deset metrov daljši kot na pekinški generalki.
»Psihološko breme bo na njenem hrbtu tako težko, kot si ga bo naložila sama. Martina se dobro zaveda, da je sezona zaenkrat precej slabša od želja in pričakovanj. Ko smo se v ekipi začeli pripravljati na vrhunec sezone, je Martina v Oslu staknila poškodbo rame, ki nas je znova oddaljila od planskega treninga. Najprej ni metala kopja niti 45 metrov, potem je imela dolgo časa psihološko blokado. Sedaj si upa vreči kopje na polno, a ji primanjkuje sistematičnega treninga. Zmanjkalo nam je nekaj časa,« je odgovarjal Hajnšek, ki ni bežal od osrednjega cilja, ki ostaja enak: uvrstitev v finale med najboljših dvanajst metalk na svetu, kamor, kot so prepričani vsi v ekipi, sodi. uš
