Novela zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki je bila v javno obravnavo poslana junija letos, ukinja javne pozive za sofinanciranje projektov, ki so prejeli sredstva na razpisih Evropske unije. Odslej naj bi slovenski delež denarja dodeljevali na podlagi neposredne pogodbe, kar pomeni, da bi se prijavitelji javljali neposredno ministrstvu. Vprašanje je, ali bi pogodbe omogočale enako transparenten pregled prijav in višine dodeljenih sredstev, še posebej ker ni jasno, po katerih kriterijih in pogojih bodo javna sredstva prijaviteljem sploh dodeljevali.
Na ministrstvu za kulturo spremembo zakona utemeljujejo z zmanjšanjem administrativnih bremen in podatkom, da dodeljene posamične vsote doslej niso presegale 5000 evrov. Pri tem iz novele ni razvidno, ali podatek o višini posameznih zneskov navajajo zgolj kot argument za spremembo ali pa navedeni znesek implicira možnost, da višjih zneskov v prihodnje ne bo. Na naše vprašanje v tej zvezi odgovarjajo le, da bo višina dodeljenih sredstev »odvisna od proračunskih zmožnosti«.
Javni pozivi so bili na tem področju uvedeni šele leta 2013. Čeprav se je tudi Uroš Grilc, tedanji minister za kulturo, najprej zavzemal za uvedbo neposrednih pogodb za izbrane evropske projekte, so se na ministrstvu naposled odločili za zakonsko implementacijo javnih pozivov: »Ta rešitev je bila sprejeta v toku javne razprave o osnutku sprememb zakona na predlog društva Asociacija z namenom, da se zagotovi transparentnost delitve sredstev, ki v primeru sklepanja neposrednih pogodb ne more biti zagotovljena v tolikšni meri in dopušča možnost tudi neutemeljenih parcialnih in neuravnoteženih odločitev ministrstva glede financiranja posameznih projektov.« Dodaja, da so z omenjeno spremembo zakona uvedli »enostaven in vseskozi časovno odprt postopek javnega poziva«, ki »praktično v ničemer ne zakomplicira postopka«.
Prijavitelje danes skrbi, da z ukinitvijo javnih pozivov izginja zakonsko zagotovilo demokratične obravnave vseh izbranih evropskih projektov. Kot so v predlogu k osnutku predloga zakona zapisali na Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, je javni poziv mogoče razumeti predvsem kot »zelo razumno varovalko pred zlorabami in politično arbitrarnostjo«. Izvršna producentka festivala Mladi levi Tamara Bračič Vidmar pravi, da bi bil javni poziv nepotreben vmesni korak zgolj, če bi na ministrstvu zagotovili avtomatično sofinanciranje vseh projektov, ki so pridobili evropska sredstva, in če bi sredstva porazdelili enakomerno. Spremembi nasprotuje tudi Nadja Dobnik iz Književnega društva Hiša poezije, saj je prepričana, da ne zagotavlja transparentnosti pri financiranju in enakopravne obravnave prijaviteljev: »Že pri pozivih in razpisih se zdi, da so v ozadju mehanizmi, ki niso povezani ne s kakovostjo ne z referencami prijavitelja, zato se zelo bojim, kako bi se denar razdeljeval po uvedbi neposrednih pogodb.«
Rok za pripombe in odzive na novelo zakona se je iztekel pred dobrim mesecem, na objavo pregleda vseh pripomb in odgovor na vprašanje, katere pripombe bodo dejansko upoštevane, pa bo treba počakati do obravnave zakona v državnem zboru.
