Načrt upravljanja voda je dokument, ki bi moral na osnovi temeljite analize stanja predvideti vse potrebne ukrepe, s katerimi bodo vse vode v Sloveniji letos, nekatere pa najpozneje do leta 2021 oziroma 2027 dosegle dobro okoljsko stanje. Takšne so zahteve EU, toda pojavlja se vprašanje, ali slovenska vlada potihoma in skozi zadnja vrata prek predlaganega načrta ne pripravlja tudi terena za gradnjo novih hidroelektrarn na Muri in Savi ter drugih slovenskih rekah.
Prikazovanje slabše slike
V doseganje dobrega okoljskega stanja voda namreč po opozorilih vodarjev vlaga daleč premalo oziroma nič napora, kaj šele denarja. Za vodotoke v slabem stanju pa EU dopušča, da jih države članice uvrstijo med izjeme, za katere obveljajo manj strogi okoljski cilji. Po predlaganem novem načrtu za obdobje 2015–2021, ki bo v javni obravnavi še do sredine novembra, so med izjeme tako uvrščeni številni naravni vodotoki, pri katerih država zaradi težke tehnične izvedljivosti ali časovne stiske še ni dosegla dobrega stanja, opozarja predsednica Društva vodarjev Slovenije dr. Lidija Globevnik.
A ne le to. Zaradi želje po novih rabah voda so avtorji v predlaganem novem načrtu nekaterim rekam in drugim (kot se jim uradno reče) vodnim telesom, ki se jih človeška roka sploh še ni bistveno dotaknila, določili slabše okoljsko stanje, kot je v resnici. Investitorji bi tako tako lahko dokazali, da se z večjimi posegi, med katere vsekakor sodijo hidroelektrarne, okoljsko stanje teh voda v prihodnosti ne bo poslabšalo.
Še dodatno je ob tem problematično krčenje obsega meritev, s katerimi država sploh preverja in spremlja ekološko stanje slovenskih voda. Enak vzrok – pomanjkanje denarja – pa je kriv tudi za skrbi vodarjev, po kakšnih prioritetah namerava vlada seznam želenih ukrepov za izboljšanje stanja voda sploh uresničevati. Iz predlaganega načrta tega zdaj ni mogoče razbrati.
Greznice ne, greznice da…
Tudi sicer predstavniki vodarske stroke zmajujejo z glavo, češ da je osnutek novega načrta zavit v latovščino, ki je niti sami ne razumejo. Po evropskih zahtevah pa bi pri njegovem oblikovanju in izvajanju morala pomembno vlogo odigrati celo širša javnost. »Če svoje vloge v dokumentu nihče ne razume, dokumenta tudi nihče ne bo upošteval,« svari dr. Primož Banovec z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo (FGG).
Načrt se poleg tega otepa starih očitkov, ki so leteli že na prvi šestletni načrt za obdobje 2009–2015. »Novi načrt ne vsebuje ustreznih ciljev in ni operativen oziroma ni uporaben,« opozarja ugledni hidrolog, profesor in predsednik Slovenskega komiteja za hidrološke raziskave pri Unescu dr. Mitja Brilly. Kot pojasnjuje, je glavna pomanjkljivost dokumenta, da se »ustavi« na papirju, saj se prav nič ne ukvarja s konkretnimi finančnimi in drugimi posledicami predvidenih ukrepov.
»Država je, recimo, v nekem trenutku prepovedala greznice, zdaj pa jih spet uvaja. Ker se stvari ne lotijo celovito in ne premislijo, kaj predpisano sploh prinaša v praksi, je takšnih problemov, kolikor hočete,« ugotavlja dr. Brilly. Vzrok za tako kratkovidno načrtovanje upravljanja voda vidi v operativno nesposobni administraciji, tudi evropski.
Toda na ministrstvu za okolje in prostor so prepričani, da je predlagani načrt koristen in da skupaj s programom ukrepov, ki pa ga šele pospešeno pripravljajo, predstavlja zaključeno celoto celovitega procesa načrtovanja. Ob tem pravijo, da bodo prioritete ukrepanja na vodah določili glede na stroškovno učinkovitost ukrepov, torej bodo skušali iz omejene proračunske malhe potegniti največ. Najprej bodo pri tem prišli na vrsto ukrepi na najbolj obremenjenih vodah tako zaradi hidromorfoloških sprememb (hidroelektrarn, črpanja vode, poselitve poplavnih območij) kot zaradi onesnaževanja.
Denarja pa je zdaj (tudi po zaslugi pritiska medijev in javnosti) po zagotovilih ministrstva spet dovolj za preverjanje ekološkega stanja voda v polnem obsegu. »Res je, da je v prvi polovici leta 2015 del monitoringa izpadel zaradi okrnjenih finančnih sredstev, vendar so bila konec junija ta zagotovljena, tako da trenutno monitoring teče v normalnem obsegu. Ker se ekološko stanje ocenjuje v šestletnih ciklih, računamo, da polletni izpad vzorčenj ne bo imel večjega vpliva,« so zapisali na ministrstvu.
Poenostavljeni povzetki še pridejo
Odločno so zavrnili tudi vsakršna namigovanja, da bi z izjemami v novem načrtu želeli zadovoljiti interese energetike. Kot so poudarili, bo vsak investitor v reko ali katero drugo vodno telo na novo lahko posegel le ob izpolnjevanju zelo ostrih pogojev.
Na očitke, da so načrt zavili v jezik, ki ga ne strokovna ne širša javnost ne razumeta, pa so odgovorili, da septembra in oktobra načrtujejo več posvetovanj z vso zainteresirano javnostjo, v okviru katerih bodo pripravili tudi poljudne povzetke vsebin v predlaganem načrtu. Prav tako so predvidena posvetovanja oziroma usklajevanja s sosednjimi državami.
