Tik pred parlamentarnimi počitnicami je poslansko skupino ZaAB zapustil Peter Vilfan in se pridružil poslancem DeSUS. Po naših informacijah pa bi stranka upokojencev v svoje vrste z veseljem sprejela tudi poslanko ZaAB Mirjam Bon Klanjšček. V primeru, da se bo ta odločila za odhod, bo poslanska skupina ZaAB prenehala obstajati. Pogoj za obstoj poslanske skupine je namreč, da so v njej vsaj trije poslanci, v ZaAB pa bi ostala le dva – Jani Möderndorfer in Alenka Bratušek. Če se bo to zgodilo, bo to prvi tovrstni primer v slovenski parlamentarni praksi. Še najbližje takšni usodi je bila v mandatu 1992–1996 poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke, v kateri so od začetnih dvanajstih poslancev ostali le trije.

Mirjam Bon Klanjšček nam je včeraj potrdila, da so jo po prestopu Petra Vilfana med poslance DeSUS nekateri vidni predstavniki stranke upokojencev povabili, da se jim pridruži, »če bi se v ZaAB še kaj dogajalo« oziroma če bi se odločila za odhod. Bon-Klanjščkova se glede svoje nadaljnje politične poti še ni odločila. Kot poudarja, po duši ni političarka in o nadaljnji politični karieri ne razmišlja, se pa trudi, da bi poslansko delo in vodenje odbora za izobraževanje opravljala kar najbolje.

Bon-Klanjščkova ne želi razpada poslanske skupine ZaAB, saj bi to pomenilo, da bi njihovi strokovni sodelavci, če jih ne bi bile pripravljene zaposliti druge poslanske skupine, ostali brez službe: »V prihodnjih dneh se bomo trije poslanci ZaAB usedli in se pogovorili, kako naprej.«

Nekateri naši sogovorniki iz najmanjše parlamentarne stranke pa so prepričani, da so poslanski skupini ZaAB šteti dnevi. »Tako ne gre več naprej,« je mogoče slišati. Svoje prepričanje utemeljujejo z besedami, da je ZaAB postala stranka treh ljudi: Alenke Bratušek, Maše Kociper in Jerneja Pavliča, ki se ne ozirajo na nikogar. »ZaAB je talka ambicij svoje predsednice, da reši svojo kariero, pri tem pa ne izbira sredstev. Komunikacije znotraj stranke ni,« so nezadovoljni naši sogovorniki. Ob tem dodajajo, da razen omenjene trojice nihče več ne verjame, da se ZaAB lahko pobere. »Bratuškova stranke ne more potegniti iz krize, s predsedniškega mesta se ne namerava umakniti, karizmatične osebe, ki bi bila pripravljena prevzeti njeno vodenje, nimamo.« Javnomnenjske raziskave stranko že več mesecev komaj zaznajo, pričakovanja, da bi se ji pridružile nekatere zunajparlamentarne stranke, ki so (bile) članice evropske družine liberalcev, so pokopana, z Vilfanovim odhodom je teža ZaAB znotraj parlamenta še manjša.

Po naših informacijah je sicer za prihodnji teden sklicana seja izvršnega odbora stranke, na kateri naj bi se pogovarjali o nadaljnjem delu zavezništva.

Usodne napake Alenke Bratušek

Stranka ZaAB je nastala konec maja lani, in sicer po tem, ko je takratno premierko Alenko Bratušek v tekmi za vodenje Pozitivne Slovenije premagal Zoran Janković in je del poslancev zapustil poslansko skupino PS. Čeprav ji predvolilne javnomnenjske raziskave vstopa v parlament v glavnem niso kazale, je ZaAB to vendarle uspelo. S štirimi poslanci je postala najmanjša parlamentarna stranka. Očitno usoden padec priljubljenosti predsednice ZaAB in posledično tudi njene stranke je povzročila (samo)kandidatura Bratuškove za evropsko komisarko oziroma njen fiasko v Bruslju. V javnosti sta odmevala tudi razkritje, da je želela denar za izobraževanje poslancev porabiti za svoje učenje angleščine, in njeno izogibanje pošti KPK. Stranka ZaAB pod vodstvom Bratuškove je vse bolj izgubljala sogovornike v političnih vrstah, vstop v Cerarjevo koalicijo ji ni uspel. Ker predsednica zavezništva ni želela prevzeti odgovornosti in odstopiti s čela stranke, so jo zapustili nekateri vidni člani, med njimi podpredsednik stranke Peter Vilfan, ki je dobrega pol leta po izstopu iz ZaAB zapustil tudi njene poslanske vrste.

Meta Roglič