Jedilnice niso uporabljali od februarja letos, ko je sneg dotrajano streho še dodatno obremenil in je ta postala nevarna. Ker je salonitna kritina puščala, se je izolacijski material napojil in kritično obremenil strešno konstrukcijo, z vodo je bila prepojena tudi lesena stropna obloga. Po besedah županje Mojce Čemas Stjepanovič trenutno teče postopek izbire izvajalca, streha pa bo sanirana, če ne bo pritožb, predvidoma v prvi polovici oktobra.
Konstrukcija še vedno primerna
»V hudi stiski smo, saj smo staršem na podlagi zagotovila občine obljubili, da bomo na prvi šolski dan imeli normalne pogoje za prehranjevanje. Hkrati nam manjka tudi ena učilnica, ker smo morali v njej urediti garderobne prostore,« je povedala Vraničarjeva. Konec junija so pripravili vse potrebno, da bi se dela lahko pričela. A se še vedno niso. »Ne predstavljam si, kako bodo dela potekala v času pouka. Z občine zato pričakujem uradna pojasnila, da bom z njimi seznanila starše.«
Vraničarjeva je prepričana, da bi lahko streho do zdaj že sanirali. A županja Čemas-Stjepanovičeva odgovarja, da to ni bilo mogoče, saj je bilo zaradi stare gradnje potrebnih cel kup strokovnih pregledov in meritev, zlasti glede nosilnosti strešne konstrukcije. Izkazalo se je, da je ta še vedno primerna, potrebnega bo le še nekaj dodatnega varjenja. »Zavod za gradbeništvo smo decembra lani zaprosili za izdelavo ocene potresne varnosti starega dela šole in tudi, da preveri konstrukcijo ostrešja nad večnamenskim objektom. V začetku leta smo dobili poročilo. Potem pa je februarja sneg naredil piko na i,« dodaja županja. Za kolikšno naložbo gre, pred dokončno izbiro izvajalca ne želi razkriti, računa pa na interventna sredstva ministrstva, čeprav dokončnih zagotovil še nima.
S petsto otroki na matični ter po dvajsetimi na dveh podružnicah je Osnovna šola Loka, ki pokriva kar devet krajevnih skupnosti od trinajstih, največja v črnomaljski občini. Zato je ravnateljica toliko bolj razočarana, da morajo na primerne razmere čakati tako dolgo. Problematična namreč ni zgolj streha nad jedilnico, ampak tudi ves stari del šole, zgrajen leta 1968. »V njem je poleti tudi do 38 stopinj Celzija. Stroka je ugotovila, da zaradi dotrajanosti ni primeren za energetsko sanacijo. Predvidena sta rušenje in izgradnja novega dela, ki ga težko čakamo.« Po besedah Čemas-Stjepanovičeve je dokumentacija v pripravi. »Te zadeve se vlečejo že desetletja. Zakaj se ni že v prejšnjih mandatih pristopilo k izgradnji, pa ne vem,« pravi.
Šolo v preteklosti krpali
Kot dodaja Vraničarjeva, so njihovo šolo v preteklosti zgolj krpali. Leta 1996 so dobili nove upravne prostore, računalnico, večjo zbornico in prenovljene sanitarije. Stare učilnice so postopoma prenavljali, a le toliko, da so zagotovili pogoje za devetletko. Potem ko so leta 1989 postali samostojna šola, so se več let soočali s hudo prostorsko stisko, gostovali na srednji šoli, nato pa se več let vozili celo v podružnični šoli v Adlešiče in Griblje. Vse do leta 2000.
»Res smo pred petnajstimi leti dobili nov prizidek s 14 učilnicami, a le za predmetni pouk, medtem ko pouk gospodinjstva in tehnike še vedno poteka v starem delu, kjer so učilnice razrednega pouka.« Šola tudi nima lastne telovadnice, gostujejo v športni dvorani srednje šole ter na igrišču nogometnega kluba Bela krajina.
