Gobarjenje je eden najbolj priljubljenih hobijev, priprava jedi z gobami pa velja za gurmanski užitek. Zato ne preseneča, da so zlasti v jesenskih mesecih pri nas gobe dokaj pogosto na jedilniku, a so žal skupaj z njimi pogoste tudi zastrupitve. In čeprav zaradi večje ozaveščenosti in večje kulture uživanja gob število zastrupitev zadnja leta vztrajno upada, zelena mušnica in njej sorodne gobe občasno še vedno terjajo tudi smrtni davek, še zlasti če je bilo zdravljenje prepozno.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so med letoma 2004 in 2013 zaradi zastrupitve z gobami pri nas umrli štirje ljudje, nikoli več kot eden na leto, še pred dobrima dvema desetletjema pa je zaradi zelene mušnice umiralo tudi do deset ljudi na leto. Zato na inštitutu opozarjajo, da se je treba pri vsakem sumu, da gre za zastrupitev z gobami, takoj posvetovati z dežurnim zdravnikom, ki bo presodil, ali je potrebna ambulantna in morda tudi bolnišnična obravnava. Po potrebi se bo posvetoval tudi z zdravnikom centra za zastrupitve pri UKC Ljubljana, kjer bodo dali nadaljnja navodila tudi o izzivanju bruhanja, izpiranju želodca in terapiji z aktivnim ogljem ali odvajali.

Med letoma 2004 in 2013 so zaradi zastrupitev z gobami bolnišnično obravnavali od 15 do 91 bolnikov na leto, največ v zelo dobri gobji sezoni leta 2012, ko so na centru za zastrupitve prejeli v dveh mesecih klice za 217 bolnikov, ki so se zastrupili z gobami. Že naslednje leto so bolnišnično spet obravnavali »le« 30 bolnikov. Na NIJZ so pojasnili, da se večina zastrupitev z gobami začne s slabostjo, bruhanjem in drisko. Nasprotno od blažjih zastrupitev, ki povzročajo le prebavne motnje, ki običajno spontano izzvenijo ali pa so potrebni le simptomatični ukrepi, zahteva zastrupitev z zeleno mušnico takojšnje odločno in specifično ukrepanje, ki ga je treba čim prej prepoznati – četudi se začnejo simptomi pojavljati šele po šestih urah po zaužitju. Do hudih okvar organov, zlasti jeter, ledvic in srca, pa pride zvečine po predhodnem izboljšanju prebavnih težav. Pri blažjih zastrupitvah z drugimi strupenimi gobami se simptomi največkrat pojavijo v času dveh ur, sta pojasnili Simona Perčič in Lucija Perharič z NIJZ.

Število zastrupitev upada

Na centru za zastrupitve UKC Ljubljana prav tako ugotavljajo, da število hudih zastrupitev z gobami in število smrtnih primerov zadnja leta vztrajno upada, kar pripisujejo večji ozaveščenosti in takojšnjemu zdravljenju. Tako posamezna leta zaradi zastrupitev z gobami ni smrtnih primerov. Toksikologinja Marija Jamšek s centra za zastrupitve UKC Ljubljana je pojasnila, da število zastrupitev zaradi strupenih gob ne pove veliko, saj včasih obrok s strupenimi gobami zaužije posameznik, drugič vsa družina. Zgodilo se je že, da jih je več ljudi zaužilo tudi na gobarskem pikniku. Poleg tega mnogi bolniki z blažjimi simptomi zdravnika sploh ne obiščejo, če pa že, obiščejo osebnega zdravnika, ki podatkov potem ne posreduje naprej.

Sogovornica je povedala, da letos ni bilo primera smrti zaradi zastrupitve z gobami iz zamrzovalnika, kar se je v preteklosti prav tako dogajalo. Pred leti se je bolnica zastrupila z zeleno mušnico iz zamrzovalnika v marcu in na srečo preživela, čeprav je potrebovala presaditev jeter, kar so izvedli na Dunaju, je še povedala Jamškova in dodala, da je praviloma več zastrupitev v dobrih gobarskih sezonah, ko se po gobe odpravijo tudi lahkomiselni in premalo poučeni ljubiteljski gobarji, ki jih lahkomiselno tudi pripravljajo in poklanjajo znancem.

Gobe pregledamo dvakrat

Sezona zastrupitev z gobami se zvečine začne avgusta in doseže vrhunec septembra in oktobra. Ob lepem vremenu se lahko podaljša še v november, je povedala Jamškova in opozorila, da se je treba pri nabiranju in pripravljanju gob držati nekaj zlatih pravil. Predvsem je treba nabirati le mlade, zdrave in čvrste gobe, ki jih dobro poznamo. Pregledati pa jih je treba dvakrat – najprej med nabiranjem in potem še pred pripravo. Ko namreč na centru sprašujejo ljudi, kako je prišlo do zaužitja strupenih gob, večkrat slišijo, da jih je v zgodnjih jutranjih urah nabral gobar (pogosto brez očal), gospodinji pa so se pri čiščenju in pripravi dve ali tri zdele drugačne, a jih je vseeno dala v lonec, saj je bolj zaupala gobarjevi kot lastni presoji, pove Jamškova.

Gob naj ne uživajo majhni otroci, saj za to ni potrebe, je nadaljevala Jamškova, ki se ji ne zdi najbolj smiselno, da danes jedo gobje juhice in omake tudi že najmlajši v vrtcu – pa čeprav gojene šampinjone. Tudi ti so težko prebavljivi. Zato naj gob ne bi jedli tudi starejši in bolniki z dietami zaradi bolezni, kot so žolčni kamni, vnetje trebušne slinavke ter rane na želodcu ali dvanajsterniku. Za te je lahko še zlasti neprijetno uživanje gob v kombinaciji z alkoholom. Za vse druge pa gobe zaradi težje prebavljivosti ne smejo biti glavni obrok, marveč začimba ali priloga. Ni jih priporočljivo jesti večkrat na dan in ne v večernih urah, da ne obležijo v želodcu. Priporočljivo je tudi, da nabrane gobe čim prej pripravimo, bodisi kot svež obrok ali pa jih takoj ustrezno konzerviramo.

Zdrave in čvrste gobe naj bi v hladilniku in shrambi pri štirih stopinjah Celzija hranili do največ 24 ur, saj sta tudi hladilnik in shramba dobro gojišče bakterij, je opozorila Jamškova in dodala, da težav ne povzročajo le strupene, marveč tudi užitne gobe, zlasti če se jih preobjemo, če smo jih predolgo hranili v hladilniku ali pa pogrevali že pripravljene gobje jedi, saj s pogrevanjem ne uničimo vseh bakterij. »Čeprav nekateri pravijo, da jim pogrete gobe ne škodijo, ni rečeno, da naslednjič ne bodo škodile tudi njim,« je bila jasna Jamškova, ki tudi starejše in bolnike opozarja, naj bodo pri uživanju gob zmerni in se jim, če vedo, da jih težko prebavljajo, poskusijo odreči, četudi so prej sodile med njihove najljubše jedi.

Če sumite, da ste se zastrupili z gobami, se na poti v ambulanto prve pomoči ne izogibajte bruhanju, saj tako telo samo izloči gobe. Pomembno pa je, da zaužijete zadostne količine tekočine, najbolje vode ali nesladkanega čaja. Izogibati se je treba močno sladkanim, alkoholnim in gaziranim pijačam, tudi mleku. Če je mogoče, vzemite s sabo v ambulanto tudi vzorec zaužitih gob.

Gobarji morajo pri nabiranju gob upoštevati tudi, da se gob ne nabira v bližini komunalnih odlagališč ter škropljenih kmetijskih površin in sadovnjakov, saj lahko gobe iz prsti vsrkajo tudi zdravju škodljive kemikalije.