Koloidno srebro ponudniki prehranskih dopolnil oglašujejo kot zelo učinkovito, naravno alternativo sintetičnim antibiotikom. To naj bi bil univerzalen antibiotik narave; najmočnejši antibiotik brez stranskih učinkov, učinkovit pri več kot sto povzročiteljih bolezni, to so bakterije, virusi in glive, njegovo redno uživanje pa naj bi pripomoglo tudi k okrepitvi odpornosti in zmanjšanju občutljivosti. Znanost po drugi strani potrjuje učinkovitost srebrovih pripravkov pri dermalni protimikrobni uporabi, torej uporabo teh izdelkov na koži, odsvetujejo pa sistemsko uporabo, torej njihovo uživanje.
Stoletja dolga uporaba
Srebro se že stoletja uporablja za zdravljenje opeklin in kroničnih ran, že tisočletje pred našim štetjem so srebro uporabljali kot sredstvo za čiščenje pitne vode. Potem ko so začeli uporabljati penicilin v 40. letih prejšnjega stoletja, je srebro izgubilo veljavo in se vrnilo v 70. letih za zdravljenje opeklin. Po letu 2000 se je z razvojem nanoznanosti srebro ponovno začelo uporabljati v večji meri. V zadnjih letih postaja priljubljeno v obliki oblog za celjenje ran. Sodobna medicina ga uporablja tudi v oblogah žilnih in urinskih katetrov.
Po podatkih Znanstvenega odbora za porajajoča se in novo prepoznana tveganja (Scientific Committee on Emerging and Newly Identified Health Risks, SCENIHR) in evropske komisije se koloidno srebro razširja na različna področja uporabe: od impregniranja športnih in vojaških oblačil, pohištva, hladilnikov, pralnih strojev, do uporabe v elektroniki, kozmetiki, pri čistilih, kot dezinfekcijsko sredstvo za pitno vodo in prostore.
Protimikrobno in protivnetno delovanje
Srebro v stiku z vodo in biološkimi tekočinami ionizira in sprošča srebrove ione v okolico. Protimikrobne lastnosti so povezane prav s količino in stopnjo sproščanja srebrovih ionov, saj se ti vežejo na patogene organizme in jih v končni fazi pobijejo. Srebrove spojine ne delujejo le protibakterijsko in protiglivično, temveč tudi protivnetno, je razložil doc. dr. Žiga Jakopin s fakultete za farmacijo na posvetu o znanstvenokritičnem pogledu na komplementarno in alternativno medicino, ki so ga na fakulteti organizirali za lekarniške farmacevte.
Vse te učinke srebra uporabljajo v sodobni medicini, vendar v dermalnih oblikah, torej v pripravkih, ki se nanašajo na kožo. Za razliko od le-teh naj bi koloidni pripravek s srebrom – koloidno srebro tudi zaužili in naj bi delovalo sistemsko.
Ameriška zvezna agencija za varnost hrane in zdravil FDA trenutno ne priznava koloidnega srebra kot varnega in učinkovitega protimikrobnega sredstva in ne dovoljuje izdaje teh pripravkov brez recepta. Tudi v Evropski uniji uporaba koloidnega srebra za prehranska dopolnila, kot aditiva pri plastičnih materialih v stiku z živili, za igrače in za nobena zdravila (zaradi pomanjkljive varnosti, kakovosti in učinkovitosti ter nesprejemljivega razmerja med koristjo in tveganjem) ni dovoljena, opozarjajo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Na spletu so dostopni številni pripravki s koloidnim srebrom, katerih učinkovitost je vprašljiva, navaja doktor farmacije Jakopin. Pripravki koloidnega srebra se močno razlikujejo v sestavi, prav tako pride v želodcu do kemičnih reakcij, ki povzročijo neučinkovitost koloidnega srebra. Upoštevati je treba tudi, da lahko trdi delci pri dolgotrajni rabi koloidnega srebra povzročijo preobčutljivostne reakcije, toksično vplivajo na zdrave celice in povzročijo argirijo, to je nalaganje koloidnega srebra v koži in roženici, in se tkivo trajno obarva sivo-modro.
»Tveganje za škodljive učinke pri zaužitju tega preparata ne odtehta njegovih morebitnih pozitivnih učinkov. Zato je edina uporaba, ki je varna, dermalna, saj na ta način preparat ne pride v sistem,« meni Žiga Jakopin.
Tudi pri NIJZ uporabo koloidnega srebra porabnikom odsvetujejo, še posebej občutljivim populacijskim skupinam, kot so otroci, nosečnice, doječe matere in starostniki.