In razmišljam, ves skrušen na kavču, ko dež polzi po oknih in solze po licih, o koncu nekega čudovitega dolgega vročega poletja. Ki sem ga preživel z vami. Z vami, dragi moji prijatelji. Kot še toliko Slovencev, vaših prijateljev, sosedov, vaših najljubših gostov.

Tudi ti, Zdenka? Tudi ti, ki kuhaš najboljšo figovo marmelado in vlagaš najslastnejše inčune, ki ti jih iz morja privleče Mile, tvoj mož, in ki me sredi zime spomnijo na poletje, ko jih polagam na popečen kruh z olivnim oljem? Si me povabila v svojo hišo, si mi postregla z bezgovcem v senci trte na svojem dvorišču? Zdaj razmišljam o tem, da si mi rekla, da letos inčunov ne bo, ker je bila luna slaba. In da sem za marmelado že prepozen. In si mi na rivi zaračunala za ocvrte miške toliko kot Nemcu pred menoj. Zdaj mi je bolj jasno. In vse manj mi je všeč tole poletje.

Tudi ti, Katarina? Kate, prodajalka rib na vogalu ribarnice, ki veš, da imam julija rojstni dan in mi prihraniš najboljšo divjo orado in vedno pošimfaš blesave Italijane, ki ne vedo, kaj je dobra riba? Tudi ti ne bi imela Slovenca za soseda? Zdaj razmišljam in tuhtam, da je bila tista orada nekam čudne barve in tudi dišala ni prav lepo…

Tudi ti, Krešo? Ti, ki ob cesti pred vrtičkom prodajaš najboljše paradižnike in hruške in češplje in breskve? Ti, ki vedno pustiš, da otroci nabašejo žepe s hruškami in jim takole, za zraven, daš še pest češnjevih paradižnikov? Ti, ki si me vprašal, koliko nas je v tej moji družini, da pridemo vsak drugi dan po tri kile sadja in zelenjave? Da, tvoja lubenica je bila letos čisto zanič in melona je bila še zelena… Zdaj vem, zakaj. In se mi zdi, da je poletje uničeno.

Tudi ti, Sveto, ki loviš ribe na pomolu in otrokom razlagaš, kakšno vabo je treba natakniti za brancina? In ki imaš tudi pri 50 stopinjah mrzlo pivo v torbi in ga ne pozabiš deliti? Da, vem, si mi razložil. Piva je zmanjkalo… Zdaj vem, zakaj.

Tudi ti, Đuro, ki skupaj z Ane kuhaš najboljši brodet na Jadranu? In ki postrežeš tako slastne sardele na šavor, da z belim, mehkim kruhom krožnike pomijemo do čistega? Me nisi bil nič vesel, ko smo hvalili tvoje kuharske sposobnosti? Da, saj vem. Si povedal. Cene elektrike so poskočile in tako tudi cene sardel na šavor. Morda pa ni bila elektrika...

In ti, Višnja, ki delaš tako dišeče olivno olje, da je ena sama kapljica dovolj za radost v mojem srcu, in ki zraven v vrečko vedno položiš še šopek sivke, da ne bomo imeli komarjev v prikolici. Menda letos sivka ni zrasla, si rekla…

In ti, Stipe? Ti, ki si mi iz hladilnice privlekel celo jagnje in me vsega zaprepadenega vprašal, kje naj zarežeš, da bo dovolj dobro zame? In ki mi vedno na vrh vrečke daš še kakšen kos slanine ali pa pest ocvirkov. Kar tako, za dobro voljo, pa pokažeš na lovor in rožmarin zunaj na vrtu, češ, kar vzemi sam in deni prek jagenjčka. Zadnjič si imel zaprto, pa si vedel, da se bom oglasil. Zdaj vem…

*Tudi ti, Stipe?