V programu srčnih operacij v ljubljanskem UKC so bili otroci po nepotrebnem ogroženi, kažejo še neuradne ugotovitve nadzornikov. Potem ko so ga v bolnišnici konec leta 2013 v tedanji obliki ustavili in otroke začasno pošiljali v tujino, so ga zastavili na novo. A čeprav se je v tem času marsikaj spremenilo na bolje, najteže rešljiva težava ostaja. Da bi bile lahko te izjemno zahtevne operacije dovolj varne in da bi bilo varno tudi okrevanje po njih, morajo tako kirurgi kot bolnišnice z njimi imeti dovolj izkušenj. V majhnem slovenskem prostoru bo te strokovne kriterije – če bo padla odločitev, da program ostane – težko doseči.
Bolnišnica bi morala imeti izkušnje z vsaj 250 srčnimi operacijami na leto, posamezni kirurg pa z najmanj 125, so po neuradnih podatkih opozorili nadzorniki. V Sloveniji srčne operacije potrebuje okoli 120 otrok na leto. V UKC Ljubljana je bilo letos za zdaj operiranih 45 slovenskih otrok, 22 pa so jih operirali v tujini. V primerjavi z lanskim letom, ko so na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije v tujino poslali kar 60 otrok s srčnimi napakami, 50 pa so jih operirali v UKC Ljubljana, je napredek opazen, a nekatere organizacijske težave ostajajo. Na to je opozorila tudi nadzorna komisija, ki so jo imenovali na zdravniški zbornici, sestavljali pa so jo kardiovaskularni kirurg prof. dr. Igor Gregorič, pediatra prof. dr. Metka Derganc in izr. prof. dr. Andrej Robida ter nizozemska kardiotorakalna kirurga prof. dr. Tjark Ebels in prof. dr. Mark Hazekamp.
Težavo z majhnim številom posegov v bolnišnici za zdaj rešujejo tako, da sodelujejo s kirurgi s Češkega in dr. Brunom Murzijem iz Italije. Zdravniki, ki v Ljubljano prihajajo enkrat do dvakrat na mesec, prinašajo dovolj izkušenj iz svojih matičnih bolnišnic. Velik del operacij pa je letos opravil tudi slovenski zdravnik dr. Miha Weiss, ki je trenutno na usposabljanju v Pragi. Težje bolnike napotijo na operacijo v Nemčijo, na Češko in v Izrael, širijo pa še sodelovanje z italijansko kliniko Ospedale del Cuore v Massi, od koder prihaja Bruno Murzi.
Kenda: Ukinjanje programa bi bilo katastrofalno
Prav v teh dneh je na operacijo v Italijo odpotoval otrok, ki so ga v UKC sprejeli minuli konec tedna, je pojasnil strokovni direktor pediatrične klinike dr. Rajko Kenda, nekaj otrok pa so minuli teden operirali v Ljubljani. Kenda poudarja, da je program danes bistveno boljši kot v obdobju sodelovanja z izraelskim kirurgom dr. Davidom Mishalyem, ki so ga pod drobnogled vzeli nadzorniki. Odločitev, da takratni program zaustavijo, se je izkazala za dobro, ugotavlja, čeprav je sprožila precej gneva in celo podpisovanje peticije. »Število operacij pa ostaja eden od velikih problemov,« priznava. Delež operacij, opravljenih v Sloveniji, želijo sicer povečati, je pojasnil Kenda, a bodo še naprej odvisni od sodelovanja s tujimi zdravniki in tujimi ustanovami.
A čeprav se program sooča z organizacijskimi zagatami, bi bilo po oceni Kende njegovo ukinjanje škodljivo. Popolna ustavitev bi bila po njegovem katastrofa. V UKC Ljubljana namreč zdravijo tudi otroke, ki jim srce ne odpoveduje zaradi prirojene srčne napake, ampak drugih vzrokov. Če njihovi zdravniki ne bodo imeli dovolj izkušenj, bo to slabo. Ukinitev programa bi ogrozila tudi interventno kardiologijo, pri kateri zdravniki s katetrom v žili diagnosticirajo različne napake in jih tudi odpravljajo. »Trenutno delamo vse, da bi program srčnih operacij čim bolj prilagodili otrokom in ne obratno. Seveda pa bo treba resno razmisliti, kako naprej,« napoveduje Kenda.
Ogledalo za vse zdravstvo
Nadzorna komisija je pod drobnogled vzela obdobje med letoma 2007 in 2014. V tem času je umrlo več kot 30 otrok s prirojenimi srčnimi napakami. V nekaterih takšnih primerih so sicer zdravstvene težave otrok tako hude, da lahko umrejo kljub pravilnemu zdravljenju. Vseeno pa so se ob izbruhih nezadovoljstva med zaposlenimi, ki so sodelovali pri skrbi za te otroke, začeli v minulih letih pojavljati tudi pomisleki, da bi lahko nekaterim pomagali bolje. Z ugotavljanjem, koliko so k slabim izidom zdravljenja prispevale slabe odločitve in slabo zastavljen program, so imeli težave celo nadzorniki. Neuradno so zaznali, da v bolnišnici niso dosledno vnašali podatkov o zapletih in smrtnosti. Nekatere smrti v okviru predkazenskega postopka sicer preiskuje tudi policija.
Nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar, ki je zbornici naročil nadzor nad programom srčne kirurgije, ocenjuje, da ga ne glede na vse težave ne bi bilo dobro povsem ustaviti. »Čeprav je poročilo nadzora porazno, tako drastičen ukrep ni potreben, vsaj ne trajno. Operacije pogostejših prirojenih napak bi bilo smiselno še naprej opravljati v Sloveniji, kirurg, ki je usposobljen zanje, pa bi moral biti ves čas na voljo. To lahko kakovostno delajo tudi v UKC, čeprav ne dosegajo 250 operacij letno. Dovolj izkušenj z redkejšimi anomalijami pa imajo le v redkih centrih. Del otrok bo zato treba pošiljati v tujino.«
Po besedah Gantarja, ki danes vodi parlamentarni odbor za zdravstvo, je sporočilo nadzora še bistveno širše: »Upam, da rezultat ne bodo medsebojne diskreditacije, ampak sistemske spremembe v zdravstvu. Vprašati se je treba, kako slovenskim bolnikom zagotoviti varnost in kakovost, postaviti standarde in spremljati rezultate. Tako ekstremnih težav drugje morda ni. Vseeno pa je lahko obsežen nadzor nad otroško srčno kirurgijo, ki je bil prvi te vrste pri nas, ogledalo za celo zdravstvo.«
