Tako so bile seveda najbolj na udaru delnice Krke in pa Gorenja, s tem da je potrebno poudariti, da je bil v ponedeljek pri Krki tudi dan, ko se je trgovalo brez dividende. Na ponovljeni skupščini delničarjev Krke je bila namreč izglasovana dividenda v višini 2,5 evra – kar je več, kot je predlagala uprava v sklicu skupščine. Morda je tukaj šlo tudi za »pomiritev« delničarjev zaradi zapletov in razveljavitve prvotno sklicane skupščine v juliju. Vseeno to nikakor ni bil glaven razlog za padec, bolj je bil tukaj vzrok v Rusiji, ki je Krkin glavni trg. Potrebno je upoštevati, da je Rusija močno odvisna od cene nafte, ki je v teh dneh na rekordno nizkih ravneh. Nižja cena nafte namreč pomeni tudi manj prihodkov v državni blagajni in posledično tudi razlog za varčevanje in pritisk na ceno zdravil. Dodaten negativni dejavnik so tukaj še tečajne razlike, ki so v tretjem četrtletju spet šle v škodo Krke oziroma Gorenja – po prvih dveh četrtletjih letošnjega leta, ko se je rubelj popravil in Krki prinesel celo pozitivne tečajne razlike, smo v zadnjih mesecih spet priča strmemu padcu ruske valute. Po pojasnilih uprave novomeškega farmacevta pa so se le odločili za valutno ščitenje, tako da bodo devetmesečni rezultati jasneje razkrili, kako so bili uspešni pri tem. Pred dnevi so polletne rezultate objavili tudi v velenjskem Gorenju – oteženo poslovanje na ruskem trgu se tudi njim močno pozna – prihodki od prodaje so bili za več kot sedem odstotkov nižji kot v primerljivem lanskem obdobju, končni rezultat pa je bil celo 6,7 milijona evrov izgube. In ob tem je potrebno poudariti, da vpliv ruske krize v tretjem četrtletju v teh številkah seveda še ni zajet…
Kitajski zmaj rohnel tudi na ljubljanski borzi
Zadnji trgovalni dnevi so bili na tujih in domačih borzah res turbulentni – vse je spominjalo na tisti črni marec leta 2008, ko se je na svetovnih trgih pričela masovna razprodaja delnic. Ljubljanska borza, čeprav ni ravno vpeta v dogajanje na svetovnih trgih, je prav tako doživela konkretne popravke tečajev – vzrok je seveda kitajsko ohlajanje gospodarstva. Bolj kot vpetost v svetovne trge je domačo borzo »tepla« slaba likvidnost in predvsem premajhna globina trga – povedano drugače – že nekoliko večja naročila, predvsem tujih institucionalnih vlagateljev, so imela za posledico večje upade tečajev. Ob upoštevanju avgustovskega počitniškega meseca pa se zadeva hitro še bolj intenzivno odvije…

(Foto: Jaka Gasar)