Slovenija spada med 48 držav, kjer se bo prebivalstvo do leta 2050 po napovedih World Population Prospect zmanjšalo. Trenutno v Republiki Sloveniji živi 2,068.000 ljudi, ta številka pa naj bi do leta 2050 upadla za dobrih šest odstotkov oziroma 126.000 prebivalcev.
Napovedi najslabše kažejo za Bolgarijo – do leta 2050 naj bi se prebivalstvo zmanjšalo za skoraj 28 odstotkov, na petem mestu je BiH (število prebivalcev naj bi se zmanjšalo za petino), na osmem Srbija s 17,2 odstotka manj prebivalcev do polovice tega stoletja, mesto za njo pa je Hrvaška s 16,2-odstotnim padcem prebivalstva. Slabo kaže še Romuniji, Ukrajini, Moldaviji, Latviji, Litvi in Madžarski.
Danes več kot dva milijona Slovencev, leta 2100 skoraj 400.000 manj
Izračuni OZN kažejo, da bo v Sloveniji leta 2030 živelo 2,054.000 ljudi, dvajset let pozneje 1,942.000, leta 2100 pa zgolj še 1,693.000 ljudi, kar je 375.000 manj kot danes. Za primerjavo: leta 1950 je na tem območju živelo 1,473.000 prebivalcev,
Zanimivi so tudi podatki in napovedi povprečne starosti prebivalstva: ta je leta 1950 znašala 27,7 leta, 1980 se je povišala na 31,6, letos pa je znašala že 43,1 leta. Do leta 2030 naj bi se povišala na 48,1 leta, vrhunec pa naj bi ta številka dosegla leta 2050, ko bo povprečen Slovenec star 49,3 leta. V naslednjih 50 letih naj bi se ta starost rahlo znižala na 48,4 leta.
S povprečno starostjo se povišuje tudi pričakovana življenjska starost – otroci, ki so se rodili leta 1990, naj bi v povprečju živeli 73,7 leta, tisti, rojeni leta 2020, pa lahko pričakujejo, da bodo živeli 81 let.
V Afriki bodo do leta 2100 v povprečju živeli kar 19 let dlje
Pričakovana življenjska doba se je podaljšala tudi na globalni ravni: med letoma 2010 in 2015 je znašala 70 let, do leta 2050 se bo podaljšala na 77, do 2100 pa na 83 let. V Afriki naj bi se do konca stoletja pričakovana življenjska doba v povprečju podaljšala za kar 19 let – povečini zaradi omejevanja razširjanja virusa HIV in uspešnega boja z drugimi infekcijami. V Evropi, Severni Ameriki in Oceaniji bomo v povprečju živeli deset let dlje.
In še nekaj splošnih podatkov: julija 2015 na svetu živi 7,3 milijarde ljudi (50,4 odstotka moških in 49,6 odstotka žensk), kar je milijarda več kot leta 2003 in dve milijardi več kot leta 1990. Razlog za zmanjšanje rasti števila svetovnega prebivalstva bo staranje prebivalstva: v povprečju se bo namreč zviševalo število starejših ljudi, mlajših pa padalo. Leta 2015 je na svetu sicer še vedno dvakrat več prebivalcev, mlajših od 15 let, kot pa je prebivalcev, starejših od 60, do leta 2050 pa se bo stanje med tema dvema skupinama že izravnalo. V Evropi je na primer že zdaj 24 odstotkov prebivalcev starejših od 60 let, do leta 2050 naj bi se število povišalo na 34 odstotkov, v naslednjih petih desetletjih pa naj bi se po ocenah povišalo še za en odstotek. Odstotek starejših prebivalcev naj bi se tudi v Aziji in Afriki do konca stoletja podvojil.
Leta 2050 bo število prebivalcev v teh devetih državah (Indija, Nigerija, Pakistan, Kongo, Etiopija, Tanzanija, ZDA, Indonezija in Uganda) predstavljalo več kot polovico svetovnega prebivalstva.
