Če ne želite imeti praznih gredic, te posejte z mešanico za zeleno gnojenje, ki jo najpogosteje sestavljajo ljuljka, inkarnatka, rdeča detelja, perzijska detelja in facelija. Mešanico od aprila do septembra sejte na gredice v vrtu, kjer ste že pobrali pridelek. Zemlja, pokrita z gostim zelenjem ščiti zemljo pred plevelom, izsušitvijo in izpiranjem hranil, zelo globok koreninski sistem zelenja pa prispeva tudi k rahljanju zemlje in izboljša strukturo tal.
Ne pozabite na kolobarjenje
Motovilec, ki ste ga že pospravili z gredic, lahko ponovno sejete na površino, na kateri so prej rasle druge vrtnine in ste jih že uporabili ali pobrali za ozimnico. To so krompir, čebula, česen. Motovilec sejte tako v avgustu kot tudi še v septembru, vendar ne na površine, kjer je rasla solata. Vsekakor je treba upoštevati prednosti kolobarjenja. Seme kali od 8 do 14 dni. Motovilec je precej hvaležna vrtnina. Raste lahko tudi pri temperaturi 4o stopinj Celzija in prezimi celo pri –15 stopinjah Celzija. Pridelka se boste v obliki motovilca v solati, zabeljenega z bučnim oljem, morda tudi pestjo fižola, veselili že jeseni, pa tudi prihodnjo pomlad.
Špinača in blitva
Špinačo lahko prav tako sejete v septembru. Po setvi posevek temeljito zalivajte. Špinači ustreza stalno mesto (tako ni potrebno kolobarjenje), in sicer v 2 centimetra globoke vrste, ki so od 20 do 25 centimetrov narazen. Prav je tudi upoštevati, da špinača precej bolje uspeva na toplejših legah. Priporočamo, da špinačo nabirate zjutraj, saj ima takrat najboljši okus. Mlade liste si lahko v kombinaciji z drugo zelenolistno solato pripravite v solati, starejše pa skuhajte. Lahko obirate le listke, lahko pa odrežete kar celo rastlino, in sicer 2,5 centimetra nad tlemi.
Tudi blitva je vrtnina, ki jo na vrtove in njive sejemo v septembru ter oktobru, pridelek pa pobiramo od konca oktobra pa vse do marca. Preko zime posevek pokrijte s kopreno. Glavna setev blitve sicer poteka spomladi in če so zime mile, lahko blitva na prostem tudi prezimi. Med rezanjem pustite spodnjih 5 centimetrov nedotaknjenih. Prav tako pazite, da listi ne zrastejo preveč. Za liste, večje od 25 centimetrov, namreč velja, da lahko postanejo slabšega okusa oziroma bolj nitasti.
Zdravilne lastnosti črne redkve
Črna redkev je bolj kot v prehrani znana v ljudskem zdravilstvu, še zlasti na Daljnem vzhodu. Njene zdravilne lastnosti lahko uporabite proti obolenju žolča in jeter ter za izboljšanje stanja ožilja. Sejete jo lahko še do konca septembra, odvisno od vremenskih razmer, pridelek pa boste pobirali vse do pozne jeseni. Črno redkev lahko tudi precej dolgo v zimo skladiščite. Belo meso je prijetnega pekočega okusa in se ga po želji dodaja solati.
