Prve opise brunaric lahko zasledimo v Vitruvijevih Desetih knjigah o arhitekturi, v katerih prvi rimski arhitekt opisuje naselbine, zgrajene iz horizontalno sestavljenih brun, ki jih spaja blato. Vendar korenine tega tipa objektov segajo v vzhodno Evropo in na sever, v Skandinavijo. Prvotne strukture iz brun so bile najverjetneje zgrajene v bronasti dobi, preden so preseljenci ta način gradnje prenesli čez lužo. V srednjem veku se je priljubljenost brunaric obdržala zaradi preprostega transporta materiala na novo lokacijo, pozneje pa so bruna nadomestili novejši materiali. V času druge svetovne vojne je gradnja brunaric postala praktična zaradi razširjenosti lesa, nizkih stroškov in hitre izgradnje, danes pa pridobiva veljavo predvsem zaradi večje ozaveščenosti ljudi o pomenu do uporabe okolja prijaznih materialov ter gradnje.
Z gradnjo brunaric se ukvarja tudi Tadej Lever iz Zgornje Savinjske doline, s pomočjo katerega smo podrli nekaj mitov, ki se pletejo okrog življenja v brunarici. »Kar se tiče uporabe lesa pri gradnji hiš, se zadnje čase na naših tleh stvari le premikajo na bolje,« pravi univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva in nadaljuje, da »država premalo spodbuja masivno leseno gradnjo, kar je glede na naše naravno bogastvo skregano z logiko.«
Naravni in topli materiali
Brunarica je zaradi uporabe naravnih in toplih materialov bolj primerna za bivanje kot druge gradnje. To zagotovo drži, saj les s svojimi edinstvenimi lastnostmi ustvarja v hiši zdravo naravno bivalno klimo, poleg tega pa je tudi edini obnovljiv gradbeni material z izjemno čistim in energijsko varčnim življenjskim ciklom, ki blagodejno vpliva na okolje. Zaradi vrste izjemnih lastnosti se masivne lesene hiše uvrščajo med najbolj zelene zgradbe. Les je higroskopičen naravni material, kar pomeni, da je sposoben sprejemati in oddajati vlago v svoje okolje, od vseh lesenih hiš pa imajo hiše iz hlodov največjo možno zmožnost uravnavanja vlage v prostorih zaradi oblike sten. Stena iz debel ima namreč večjo površino kot enako velika stena iz rezanih brun. Najbolj pomembna pa je masa lesa, ki je v takšni hiši neprimerljivo večja kot v drugih sistemih gradnje lesenih montažnih hiš.
Les ne oddaja škodljivih snovi in ni alergen, poleg tega pa vsebuje smolo, ki blagodejno vpliva na dihala in ustvarja v domu prijeten vonj. Les je tudi porozen naravni material, ki diha in skrbi za neprekinjeno izmenjavo zraka v prostoru. Obnaša se kot živ organizem, tudi po tem, ko je posekan in vgrajen. Drevesa skrbno izberejo že v gozdu ter jih posekajo pozimi, če se le da, pa se ravnajo tudi po luni. Za izolacijo med hlodi se uporablja slovenska ovčja volna.
Potresna varnost
Med ljudmi velja prepričanje, da gradnja brunarice terja veliko časa in denarja. Čas njene izdelave je odvisen od velikosti in zapletenosti gradnje, vendar pa se giblje v povprečju od treh do štirih mesecev. Gradnja brunarice zahteva veliko natančnost in skrbnost, zato objekt najprej sestavijo v skladišču, nato pa ga razstavijo in prepeljejo k stranki, kjer bruna ponovno zložijo v celoto. Tudi cene so primerljive s cenami montažnih in zidanih objektov, vendar pa v primerjavi z njimi brunarica zaradi naravnih materialov omogoča višjo kakovost bivanja.
Slovenija leži na potresno zelo aktivnem območju, ena od velikih prednosti lesene hiše pa je prav potresna varnost. Zaradi masivne zgradbe sodijo brunarice med potresno izredno varne zgradbe. Po besedah Tadeja Leverja je potres z magnitudo 6,3 v mestu Christchurch na Novi Zelandiji leta 2011 povzročil na zidanih opečnatih in armiranobetonskih stavbah ogromno škodo, hiša iz hlodov, ki stoji 3,6 kilometra od epicentra tega potresa, pa je utrpela izredno majhne poškodbe. Te se kažejo v minimalnih premikih sten in skoraj nevidnih poškodbah hlodov. Zaradi odličnih fizikalnih lastnosti lesa hiša iz hlodov absorbira večino sile, ki jo povzroči potres, in tako ostane popolnoma funkcionalna tudi takoj po potresu.
Les večina ljudi povezuje z ognjem, vendar pa je v nasprotju z uveljavljenim mnenjem brunarica izredno požarno varna. Odpornost hlodov proti ognju je kombinacija izolacijskega učinka plasti oglja, ki se ob gorenju ustvari na površini hlodov, in zelo počasnega prevajanja toplote, saj les prevaja toploto od tristo- do štiristokrat počasneje kot jeklo. Zoglenela plast preprečuje dostop zraka do svežega lesa, nezogleneli del hloda pa še naprej ohranja polno nosilnost in ne spreminja oblike, kar je večinoma vzrok porušitve konstrukcij iz jekla in armiranega betona.
Trajnost in vzdrževanje brunarice
Pri vzdrževanju hiš iz hlodov in drugih masivnih lesenih hiš je najbolj pomembna zaščita pred vlago. To najlažje in najbolj uspešno dosežemo s širokimi napušči in tako, da prvi venec hlodov dvignemo od tal ter preprečimo direkten stik lesa z betonom. Če vsaka ploha zmoči leseno steno ali če vlaga zastaja na armiranobetonski plošči, nam ne bodo v pomoč niti najdražji premazi. Življenjska doba hiš iz hlodov je ob primernem vzdrževanju zelo dolga.
V zadnjem času se tudi pri gradnji objekta posebno pozornost posveča ekološkemu odtisu in brunarica v tem prekaša vse druge. Hiše iz brun sodijo v sam vrh zelenih objektov, prekašajo jih le objekti iz ilovice in slame. Prav tako gradnja hiše iz hlodov zahteva zelo malo energije, saj je večina dela opravljena ročno. Les se seka lokalno, da so stroški prevoza čim manjši, in ni umetno sušen v sušilnici, ki je velik porabnik energije (za gradnjo hiše z bivalno površino 180 m2 iz 70 hlodov povprečnega premera 35 cm in dolžino hlodov 12 m se porabi le približno 180 l goriva).
Trendi gradnje se spreminjajo
Leseno gradnjo priporoča tudi ministrstvo za okolje in prostor. Brunarice so v primerjavi z drugimi tipi gradnje dokaj preproste in zgrajene v dokaj kratkem času. Po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje se pod enostavne objekte uvrščajo dopolnitve obstoječe pozidave (lope, nadstreški itn.), ki niso namenjeni bivanju. V kolikor pa je objekt namenjen bivanju, za izgradnjo potrebuje gradbeno dovoljenje, s katerim izpolnjuje bistvene zahteve in standarde.
Eden izmed bistvenih pogojev za pridobitev dovoljenja je tudi skladnost s prostorskim aktom, ki določa oblikovne značilnosti objekta v skladu s pokrajinskimi značilnostmi. Če želite postaviti bivalno brunarico, se zato poprej pozanimajte, ali je njena gradnja na vašem območju dovoljena. Hiše iz brun so po mnenju ministrstva za nekatere pokrajine bolj značilne kot za druge, vendar pa jih lahko opazimo tudi ob vpadnicah večjih slovenskih mest. Po mnenju ministrstva za okolje in prostor zato, ker prostorski akti ne morejo določati vseh pogojev in strogih pravil. Trendi gradnje se torej spreminjajo, tradicionalna lesena gradnja pa prav zaradi skrbi za okolje in prijetnega videza znova pridobiva veljavo, podpira pa jo tudi ministrstvo za okolje in prostor.
Nika Arsovski
