V letu, ko je Slovenija postala nova članica Evropske unije, je bilo še jasneje, da je prihodnost njenega nadaljnjega razvoja odvisna tudi od gazel. Vlada je oblikovala razvojno strategijo in v njeno središče postavila rast, da bi tako Slovenija postala eno najuspešnejših gospodarstev. A že takrat so te ambicije v javnosti vse pogosteje zasenčile zgodbe o prekomernem bogatenju posameznikov iz poslovnega sveta, v politiki pa je imel prevladujoči glas populizem.
Za pozitivne zgodbe so skrbeli predvsem naši športniki in gazele. Jure Robič je zmagal na zahtevni kolesarski preizkušnji po ZDA, Martin Strel je preplaval Jangcekjang, na olimpijskih igrah v Atenah so športniki Sloveniji priborili štiri kolajne. Med gazelami so blestela podjetja Bioiks, Don don, Keko Varicon, Marovt, Peloz in Varista, po dejavnosti izjemno raznolika podjetja. Bioiks, gazela osrednje Slovenije, specializirana za izdelavo zahtevnih biomedicinskih izdelkov za kardiologijo in dializo krvi, je imel to leto pod vodstvom Rudija Ročaka 314 zaposlenih, zdaj se je njihovo število ustalilo na 180, skupni prihodki pa na 10,7 milijona evrov. Bioiks je postal srebrna gazela.
Gazela Gorenjske in bronasta gazela je bilo podjetje Don don, ki je na področju pekarstva zelo hitro dobilo pomembno vlogo. Njegova ustanovitelja in solastnika sta brat in sestra Aleš Mozetič in Alenka Zavrl, ki sta najzaslužnejša za to, da je bilo leta 2004 deset let staro podjetje že srednje veliko z 278 zaposlenimi, indeks rasti med letoma 1998 in 2003 pa je znašal kar 408. Podjetje Don don samo v Sloveniji v prizadevanjih po konsolidaciji slovenskega pekarstva ustvarja dobrega 11,3 milijona evrov, kar je skoraj 18-odstotna rast, ki je ponovno na ravni iz leta 2010.
Kipec zlata gazela 2004 je z navdušenjem prejel zdaj že pokojni Zoran Živić, direktor žužemberškega podjetja Keko Varicon, ki je izdelovalo keramične zaščitne elemente predvsem za avtomobilsko elektroniko. Gazela dolenjsko-posavske regije z indeksom rasti 381 je tedaj zaposlovala 76 ljudi, lani pa je s 126 zaposlenimi ustvarila 6,3 milijona evrov skupnih prihodkov.
Gazela savinjsko-zasavske regije, ki je sicer od leta 2001 prejela največ zlatih gazel, je bilo podjetje Marovt iz Stranic. Podjetje je doseglo indeks rasti 483. Podjetje iz kovinskopredelovalne industrije z najvišjo bonitetno oceno izjemno posluje tudi zadnja leta, saj ves čas povečuje število zaposlenih, ki se je lani ustavilo na 166, skupni prihodki pa so znašali 11,4 milijona evrov in so v primerjavi z letom 2013 poskočili za skoraj 30 odstotkov.
Primorsko-notranjska gazela je postalo podjetje Peloz, ki deluje na zahtevnem mesnopredelovalnem področju. Med letoma 1998 in 2003 je podjetje imelo indeks rasti kar 2280 in je bilo na regijski lestvici prepričljivo prvo. Podjetje je tedaj zaposlovalo 53 ljudi, sedaj pa z okoli 60 sodelavci ustvarja malo manj kot sedem milijonov evrov skupnih prihodkov. Priznanje za dravsko-pomursko gazelo je šlo leta 2004 v roke Štefanu Kuzmi, direktorju Variste, podjetja iz Poljčan.
