Več mestnih oblasti ne subvencionira več tega krvavega spektakla, za zdaj pa so bikoborbe prepovedali le v Kataloniji in na Kanarskih otokih. Katalonski nacionalisti, ki bikoborb nimajo za nekaj svojega, so to dosegli že leta 2010, na Kanarskih otokih pa so jih prepovedali celo že leta 1991.
Na vsak način so Španci pri tej stari tradiciji močno razdeljeni. Desnica ji je naklonjena, levica pa večinoma ne, tudi zato, ker gre za mučenje živali, saj je bik, ki ga pred nastopom delno omamijo in mu oslabijo vid, že vnaprej obsojen na smrt, gledalci pa naj bi uživali v njegovi dolgotrajni agoniji. Največkrat pa leve stranke v krvavem spektaklu vidijo nepotrebno zapravljanje javnih sredstev v težkih časih.
Napovedanih celo več referendumov
Tako so v Palmi de Mallorci, glavnem mestu Balearskih otokov, kjer je maja levosredinska koalicija zmagala nad do tedaj vladajočo konservativno Ljudsko stranko, mestne oblasti prenehale finančno podpirati bikoborbe. Za popolno prepoved naj bi kmalu glasoval regionalni parlament Balearov, kjer ima levica prav tako večino. Ljudska stranka zdaj zahteva referendum, a levica trdi, da so volilci z glasovanjem zanjo glasovali za odpravo koride. Gibanje Majorka brez krvi je sicer konec julija zbralo 131.000 podpisov z zahtevo, da se bikoborbe po vsem največjem balearskem otoku, ki ima 800.000 prebivalcev, prepovejo.
Podobno od letos poleti ni več subvencij v mnogih drugih španskih mestih, v Alicanteju in Huesci pa bodo imeli o tem referendum. V Madridu je županja, ki je tudi blizu Podemosu, prenehala subvencionirati bikoborsko šolo v višini 62.000 evrov na leto, odvzela pa ji je tudi prostore in teren v parku Casa de Campo – oboje je v lasti mesta.
Sto kilometrov južno od Madrida, v mestecu Villafranca de los Caballeros, socialistični župan Julián Bolaños ne nasprotuje bikoborbam, a se mu zdi škoda 18.000 evrov, kolikor mesto s 5000 prebivalci vsako leto nameni za koride. Ta denar odslej raje porabi za druge stvari, med drugim za nakup šolskih knjig za otroke iz revnih družin. »Gre za vprašanje, kaj je pomembnejše,« pravi. »V našem mestu vlada velika brezposelnost in veliko ljudi nima denarja niti za to, da bi otrokom kupili šolske potrebščine.« Bil pa bi vesel, če bi vskočil kak zasebnik in prispeval 18.000 evrov, da bi se tradicija bikoborb v mestecu nadaljevala. Če se to ne bo zgodilo, gredo lahko ljubitelji bikoborb na ogled prireditev v druga mesta, medtem ko revni nimajo alternative.
Stvar nacionalne identitete?
Bikoborbe so nekaj mesecev pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami postale sredstvo boja strank za volilce. Konservativci iz Ljudske stranke s premierjem Marianom Rajoyem na čelu še naprej zagovarjajo bikoborbe in zahtevajo njihovo zaščito, saj naj bi šlo za »nacionalno identiteto«. Rajoyeva vlada se že od leta 2011, ko je prišla na oblast, zavzema za bikoborbe kot »špansko blagovno znamko« in »kulturno dobrino«. Ob velikem zgražanju nasprotnikov mučenja živali je tudi dosegla, da so bikoborbe spet začeli nekajkrat na leto neposredno predvajati po javni televiziji.
V resnici je težko reči, da so bikoborbe pomembne za špansko nacionalno identiteto, saj si jih je le osem odstotkov odraslih Špancev v življenju ogledalo ob blizu. Med mladimi zanje skoraj ni zanimanja. Veliko pove dejstvo, da jih je neka zasebna televizijska postaja prenehala predvajati, ker zaradi očitno majhne gledanosti ni bilo več zaslužka od reklam. Ljudje pa v zadnjih sedmih letih, torej v času hude gospodarske krize, preprosto nimajo več denarja za vstopnice.
Bikoborbe so še vedno zelo priljubljene na jugu Španije, v Andaluziji. Temu se je prilagodila levica, ki jim v andaluzijskih mestih ne nasprotuje, sicer bi tam izgubila preveč volilcev.
V drugih delih Španije pa radikalna levica ne nasprotuje le bikoborbam, ampak velikokrat tudi tradiciji, da se na ulice mest in po vaseh spusti bike in mlade krave. Takih prireditev, ob katerih se popije tudi precej alkohola, je v Španiji kar 20.000, tako rekoč v vsakem mestu in vasi, in samo to poletje je na njih umrlo vsaj deset ljudi. Najbolj znan »encierro« je San Fermín v prvi polovici julija v Pamploni. Če so na primer baskovski nacionalisti nasprotniki bikoborb, v katerih vidijo špansko kulturo, pa v Pamploni, ki je precej baskovsko mesto, ta množični in za ljudi nevaren, a turistično izjemno pomemben spektakel dopuščajo.
