»Popoldne po prihodu smo si ogledali traso ekipnega kronometra. Moštveni kolegi se vsi po vrsti pritožujejo, da se jim zdi teren prenevaren za izvedbo prvega tekmovalnega dne. Nimam še toliko izkušenj, da bi lahko sodil o tem. Vseeno se mi zdi, da se kolesarji včasih preveč bojijo vsega, kar ni asfalt. Res je, da so hitrosti na ekipni vožnji na čas zelo visoke, blizu 60 kilometrov na uro na ravnih odsekih, vendar je vožnjo mogoče prilagoditi razmeram. Meni osebno trasa bolj kot težavo ali oviro predstavlja izziv.«

To je razmišljanje Mateja Mohoriča o posebnosti prve etape jubilejne 70. španske Vuelte. Prav v tovrstnem pristopu dvakratnega svetovnega prvaka v mlajših kategorijah, ki bo poleg drugega Slovenca Luka Mezgeca tudi prvič nastopil na tritedenski dirki, se odražajo njegov športni duh, značaj in (športna) osebnost. »Ali se šalite? To je prenevarno!« je po ogledu trase retorično vprašanje na organizatorje naslovil Chris Froome. Razlika skoraj ne bi mogla biti večja. »Genij iz Podblice« bo daleč najmlajši udeleženec tretjega velikega tritedenskega spektakla, ki so ga organizatorji že za današnji uvodni dan (7,4 km) začinili s traso po drobnem obalnem pesku na obali v Marbelli, med Malago in Gibraltarjem. Kolesarji so s protestom zaradi trase po peščeni obali dosegli, da rezultati ekipne vožnje na čas ne bodo šteli za razvrstitev posameznikov, ampak le za ekipno razvrstitev. Uvodna etapa bo tako bolj revijalnega pomena. Froome je po zmagi na francoskem Touru prvi v imenitni vrsti zvezdnikov, kakršnih na tretji tritedenski dirki v tem letu še ni bilo.

»Vuelta bo zame prelomnica v karieri, psihično in fizično. Sem vesel, da sem v tako imenitni družbi, in komaj čakam, kaj se bo zgodilo,« je Mohorič željan izziva. Tudi Mezgec bo prvič na Vuelti, a ima izkušnje s treh italijanskih »krogov«. Sicer imata oba Slovenca veliko skupnega. V Španijo nista odšla z visokoletečimi osebnimi projekti, nista pod rezultatskim pritiskom, oba se bosta najprej ozirala na klubske kolege v Cannondalu (Martin, Talansky, Dombrowski) oziroma Giant Alpecinu (Degenkolb, Dumoulin), oba sta pred podpisom pogodbe in oba imata misli usmerjene naprej proti svetovnemu prvenstvu.

»Če je v ekipi John Degenkolb in so njegove ambicije osvojiti majico najboljšega sprinterja, potem je moja vloga zelo jasna,« pripomni Luka Mezgec na vlogo nizozemskih korenin v dresu nemške ekipe. »John je tako močan na klanec, da bo v nekaterih težjih etapah nemara celo lažje pripeljal čez zahtevne klance kot jaz, in s te plati si ne obetam veliko priložnosti. Niti si nisem ogledal profilov etap. Vse bo šlo iz dneva v dan. Priprave za Vuelto smo načrtovali tako, da bi pripravljenost skozi tri tedne stopnjeval. Tako bi tudi lažje preživel, kar bi bilo potem dobro tudi za svetovno prvenstvo. Če pa bo Vuelta tako brutalno zahtevna kot italijanski Giro in bo pol karavane 'mrtve' že po dobrem tednu, potem se nam ne piše nič dobrega. No, pravijo pa, da je Vuelta v osnovi prijaznejša. Že zgolj zato, ker je večina zahtevnih klancev v zaključku etap,« na podlagi izkušenj razmišlja Mezgec.

Udeležba hribolazcev kaže na prestižne obračune leta. Na startu je kar peterica od šestih junakov zmagovalnih stopničk na Giru in Touru (Froome, Quintana, Valverde, Landa, Aru), manjka le izčrpani zmagovalec Gira Alberto Contador zaradi poskusa na dvojčku, a ga nadomešča 'poraženec' Vincenzo Nibali. Tudi zaradi tako imenitne udeležbe prav nič lahko ne bo Mateju Mohoriču, ki bo učne tedne preživel kot vodonosec ameriške ekipe, ki bo na Vuelti poskušala popraviti bolj skromen celoletni vtis. »Podrejal se bom željam ekipe. Verjetno bo kakšen pobeg prišel v poštev, kot je bilo na moji pripravljalni dirki na Poljskem. Ne bojim se tega, čeprav imajo pred takimi nalogami številni cmok v grlu. Pripravljenost se je medtem še dvignila. Upam, da se bo dalo lepo preživeti, glede na to, kakšen tip kolesarja sem. Imam dober občutek. Predvsem pa me zanima, kako bo vse vplivalo name. Zavedam se, da z najboljšimi še ne zmorem. Čeprav sem najmlajši, nisem najslabši, v zlato sredino pa sodim.«