Za vami je zadnji trening na glavnem stadionu pred tekmo. Kakšni so občutki?

Navdušena sem nad njimi. Pripravljena sem zelo dobro. Verjamem, da me čaka dobra tekma. Stadion je veličasten, všeč pa mi je tudi steza.

Kakšni so vaši tekmovalni cilji?

Ostajajo nespremenjeni – izpolnitev olimpijske norme in uvrstitev v veliki finale.

Od kod črpate takšen pogum pri napovedih, glede na to, da ste v tej sezoni na prostem najvišje skočili 440 centimetrov, torej deset manj, kot znaša olimpijska norma, in 20 manj, kot je kvalifikacijska norma?

Začetek sezone sem imela res slab. Od finala atletskega pokala Slovenije naprej pa sem na vseh tekmah nastopila iz polnega treninga. Posledično nisem dosegala dobrih rezultatov, odkrito povedano pa se z njimi niti nisem posebej obremenjevala. Moj osrednji cilj je bil, da bom najbolje pripravljena na svetovnem prvenstvu, kar mi je tudi uspelo. To lahko potrdim tako s stališča fizične kot psihološke priprave. Na kvalifikacijski nastop čakam v pozitivnem ozračju. Mislim, da ne bi smela imeti težav s 450 centimetri. Za finale pa bo lahko zadostovala tudi nižja višina, kot je predpisana kvalifikacijska norma. Bo pa zelo pomembno, da bom vse višine preskočila v prvem poskusu.

Vas kaj skrbi, če boste v kvalifikacijah tekmovali na skakališču, na katerem vas trener Slavko Černe ne bo videl najbolje?

Niti ne, o tem pa niti nisem razmišljala.

Svoj največji tekmovalni uspeh ste doživeli prav v Pekingu. Kako se počutite, ko ste se vrnili v srečno mesto?

Občutki so odlični. Na tistem stadionu, na katerem sem dosegla mladinski uspeh, tudi treniramo. Lahko vam povem, da mi je šlo v četrtek zelo dobro. Peking je moje srečno mesto in verjetno sem tudi zaradi lokacije prvenstva bolj pozitivna, kot bi bila kje drugje po svetu.

Bi potemtakem raje tekmovali na drugem stadionu, kot je Ptičje gnezdo?

To pa ne. Olimpijski stadion je fenomenalen in sem zelo vesela, da bom imela možnost tekmovati na tako lepem in veličastnem objektu.