»Še pred enim tednom je bil tukaj samo tale šop ambrozije,« pripoveduje Nada Kirn Špolar iz združenja mladih, staršev in otrok Sezam ter pokaže na bujen grm ob steni dvorišča na Novem trgu. V zgolj enem tednu se je ta invazivna rastlina, ki že tudi cveti, razširila po skoraj celotnem majhnem notranjem dvorišču stavbe, kjer domuje tudi Sezam. Majni šopki so bili razkropljeni po peščenih tleh, v neposredni bližini sveže opranega perila in korit s paradižniki.
»Cvetni prah te rastline je močno alergen in lahko povzroči številne zdravstvene težave, kot na primer astmo,« opozarja Kirn-Špolarjeva. Zato so v združenju včeraj zavihali rokave, si nadeli rokavice in z dvorišča odstranili vso razraščeno ambrozijo. Šopke so spravili v vrečo, kjer jih bodo pustili, dokler jih pristojne službe ljubljanske mestne občine ne bodo prevzele in odpeljale na uničenje.
Majhno žarišče na Novem trgu
Na ljubljanski mestni občini so v zadnjih štirih letih za odstranjevanje ambrozije namenili 74.000 evrov in nedavno pripravili izobraževalno kampanjo o ambroziji, ki so jo poimenovali Rokavice gor! in s katero želijo meščane spodbuditi k pregledu svojih zemljišč ter k pravočasni odstranitvi ambrozije. V sklopu šestletnega programa varstva okolja do leta 2020 bodo na občini še letošnjo jesen pripravili tudi akcijski načrt ravnanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinskimi vrstami na občinskih zemljiščih.
»Pravo žarišče sredi mestnega središča, kamor se je ambrozija verjetno razširila z zemljo, ki so jo pripeljali med obnovo dvorišča,« je po opravljenem delu na Novem trgu ugotavljala Kirn-Špolarjeva. Pozdravlja dosedanji trud mestne občine pri iztrebljanju invazivnih rastlinskih vrst, a ob tem je poudarila, da ljudje te rastline, predvsem kako so videti in kakšen je pravilen postopek njihovega odstranjevanja, še vedno (pre)slabo poznajo. »Le koliko je v Ljubljani še takšnih dvorišč, kjer stanovalci niti ne vedo, da raste ambrozija, saj rastline ne poznajo, in koliko je igrišč, kjer se vsak dan v neposredni bližini ambrozije igrajo otroci,« se je spraševala sogovornica. Spomnila je na nekdanje žarišče ambrozije v Argentinskem parku, kjer pa jim je v združenju Sezam ob pomoči mladih prostovoljcev in bodočih naravovarstvenikov iz Biotehniškega izobraževalnega centra pred dvema letoma uspelo rastlino iztrebiti. »Takrat smo ambrozijo našli celo v koritih v neposredni bližini ministrstva za zdravje.«
V Sezamu nad japonski dresnik
»Zgolj denarno kaznovanje lastnikov zasebnih zemljišč, če po opozorilu inšpektorja ne odstranijo ambrozije, ni najustreznejši ukrep. Še več bi bilo treba narediti predvsem v smeri izobraževanja in ozaveščanja o teh rastlinah, saj ljudje nanje pogosto niso pozorni,« meni Kirn-Špolarjeva.
V združenju Sezam se z izobraževanjem o invazivnih rastlinskih vrstah ukvarjajo že nekaj časa. Ambrozijo in japonski dresnik so s skupinicami mladih uspešno in na naravi prijazen način (brez uporabe herbicidov) odstranili iz nekaterih predelov Zupančičeve jame, kar pet let pa so na primer potrebovali, da so na območju koseškega bajerja ob Poti spominov in tovarištva uspešno odstranili dodobra razraščen japonski dresnik. Tudi letos v združenju ne bodo počivali, naslednjo akcijo odstranjevanja invazivnih rastlin namreč načrtujejo predvidoma v drugi polovici septembra.
