Lastnik travnatega zemljišča ob Krki, ki se nedaleč stran izliva v Savo, je Mitja Oštrbenk. Na njem je uredil pravcati športno-rekreacijski center. Imenuje se Grič, kot se je nekoč imenovalo nekaj sto metrov nižje ležeče čateško-brežiško mestno javno kopališče z lično urejenimi lesenimi kabinami, ki jih je zob časa pohrustal pred skoraj četrt stoletja. Takrat je bila Krka na tem delu precej globlja kot danes, saj so najpogumnejši vanjo skakali s slikovitega jeklenega ločnega mostu. Med obiskovalci je bilo v tistih časih tudi veliko Zagrebčanov. Ti so se z vlakom pripeljali do brežiške železniške postaje, od tam naprej pa peš, kar zaradi dobre ure hoda niti ni tako blizu. Bilo jih je toliko, da so sedanje kopališče takrat imenovali kar zagrebška plaža.
Nekoč Zagrebčani, danes Nizozemci
»Ob vročih koncih tedna ohladitev v Krki, ki je letos pred zadnjim dežjem dosegla rekordno temperaturo 20 stopinj Celzija, išče od 200 do 300 kopalcev. Poleg domačinov in okoličanov je bilo opaziti tudi nekaj Hrvatov, še več pa je Nizozemcev, ki sicer kampirajo v bližnjih Termah Čatež,« pove Oštrbenk.
Brežičani si želijo, da bi tako, kot je, ostalo tudi po gradnji hidroelektrarn Brežice in Mokrice, ko se bo gladina Krke umirila in dvignila za približno en meter. Prvo ravnokar gradijo, drugo naj bi zgradili do leta 2020. »Ves ta prostor ob reki je zelo lepo urejen. Radi prihajamo sem. Največ veselja najdejo otroci, pa tudi od tujcev sem slišala več pohval. Lahko govorimo o potencialni točki za razvoj turizma,« pove Brežičanka Metka Galič.
Kampov ni, ne vedo, kako bo po zgraditvi elektrarn
Ob Kolpi je najti kar nekaj kampov, ob spodnjem toku Krke nobenega. Oštrbenk večji del razlogov za takšno stanje pripisuje zakonodaji, ki je po njegovem preveč neživljenjska. Njegova parcela, na kateri so urejeni prijetni prostori, opremljeni za organizacijo piknikov, izposoja pa tudi kanuje, je pač na poplavnem območju, na katerem ni dovoljeno graditi. »Poleti, ko bi kamp živel in sprejemal goste, tu ni nikoli poplav, zato pravim, da so takšna zakonska določila povsem neprimerna. Kot da smo proti odpiranju novih delovnih mest,« je kritičen Oštrbenk, ki ga skrbi, kako bo po zgraditvi obeh omenjenih hidroelektrarn s tamkajšnjo progo za kajak oziroma kanu. Naš sogovornik je namreč dejaven tudi v domačem vodnošportnem klubu.
S projektanti brežiške hidroelektrarne so skupaj z veslaško zvezo pred časom sicer dosegli dogovor, da bodo graditelji spremljajoče infrastrukture ob Savi poskrbeli tudi za nadomestno tekmovalno stezo, toda vprašanje financiranja, gradnje in upravljanja še ni dorečeno.
