Vse naloge niso rešljive
Ob pomešanju med »marsovce« ima matematični laik resnično občutek, da je prišel na drug planet, saj uzre table, popisane z nerazumljivimi znaki, in prisluhne čudni govorici. Da je zagata še večja, za dobrodošlico tudi predme eden od dijakov, Gregor Kikelj, postavi nalogo: v vrsti nariše tri hiše, podnje napiše »plin«, »elektrika« in »voda« ter poprosi, da vsako hišo povežem z vsako od dobrin z neprekinjeno črto, ne da bi se črte med seboj križale. Nekaj časa se med poskusi reševanja muza in nasmiha, nato pa le razkrije, da je problem nerešljiv, kar lahko matematiki dokažejo s teorijo grafov.
Mladostniki svoje matematično znanje na taboru nadgrajujejo z delavnicami in predavanji uveljavljenih domačih in tudi tujih matematikov, jedrni del pa predstavlja snovanje projektov v manjših skupinah. Ena od skupin se ukvarja z vprašanjem, kako v heksafleksagonu, pregibanki iz papirja, prehajati med različnimi ploskvami, druga tuhta, kam je na okrogli biljardni mizi treba udariti prvo kroglico, da se bo odbila od oboda mize in nato zadela drugo kroglico, spet tretji analizirajo igro nim. Zanima jih denimo, iz katerega položaja se ob idealnih potezah obeh igralcev večkrat obeta zmaga in kdaj poraz. Ob današnjem koncu srečanja bo vsaka skupina predstavila izsledke svojih raziskav.
Poudarjene lepote matematike
Kot poudarjajo mentorji, povečini študenti matematike in nekdanji udeleženci tabora, na srečanju niso dobrodošli le najboljši matematiki med dijaki, temveč vsi, ki so jim matematične zagonetke enostavno pri srcu, saj so vsebine prilagojene različnim stopnjam težavnosti. Seveda se dijaki tu srečajo s težjimi nalogami kot pri pouku, a so zato tudi manj dolgočasne, se strinja večina. »V šoli se učimo raznih postopkov, ki jih nato uporabljamo v nalogah, tukaj pa je treba iskati razne povezave in razmišljati. Na taboru pridobljeno znanje mi pri šolskih testih najbrž ne bo prišlo prav, bo pa dobrodošlo na tekmovanjih,« izda Klara Drofenik.
Medtem je na MaRS tekmovalnost potisnjena v ozadje. »Vsekakor se trudimo, da bi vsi vse razumeli, a skušamo ustvariti kombinacijo poučnega in zabavnega. Poudarjamo predvsem lepoto matematike,« je jasen dolgoletni mentor David Gajser, ki priznava še, da se je ob vseh teh srečanjih tudi sam veliko naučil od dijakov, predvsem ga navdušuje, »kako različni so lahko ljudje v dojemanju matematike«.
Višja je raven, zanimivejše je
Živa Urbančič je letos prvič prevzela vlogo mentorice, pred tem pa je srečanje kar štirikrat obiskala kot dijakinja. »Prvo leto sem se srečanja udeležila s precej strahu, ker nisem vedela, kako trdo bo treba delati. Poleg tega matematika večini mojih sošolcev ni bila všeč, zato sem se bala raznih nesramnih opazk vrstnikov.« Večkrat se je vračala predvsem zato, ker ji je všeč delo v manjših skupinah ter zavzetost mentorjev, kakršne »šolski profesorji običajno ne pokažejo, saj leta in leta razlagajo eno in isto snov«.
Obenem jo je, tako kot vse preostale udeležence, pritegnila tudi družabna plat. »Tukaj le malo spimo, saj je to zelo težko, če imaš okoli sebe ljudi, ki jih zanimajo podobne stvari. Pogosto rešujemo razne probleme pozno v noč, hkrati pa so tudi jutranje dejavnosti zelo zanimive in jih ne želiš prespati.«
Družabni del je pomemben tudi debitantu Ninu Cajnkarju: »Dvanajst ur matematike ne bi bilo v redu, zato je pomembno, da lahko igramo tudi košarko ali gremo na sprehode. Približno osem ur matematike na dan, kolikor je dobimo tukaj, pa je še sprejemljivih.« Čeprav se iztekajo še zadnji dnevi poletnih počitnic? »Matematiko imam enostavno najraje in brez nje se poleti dolgočasim. Višja ko je raven, zanimivejše je.« Doda, da je to najboljši tabor, ki se ga je kadar koli udeležil – obiskuje pa jih redno že osem let – saj je vzdušje sproščeno, »mentorji so prijateljski in ti pustijo dihati, najpomembnejše pa je, da zastavljajo zabavne naloge«.
