Svoj prostor pod soncem sta si tako izborila tudi dva primerka z značko BMW, pri katerem so svojima avtomobiloma zgoraj omenjene sorte namenili priponko gran coupe. Prva je bila pred tremi leti na vrsti serija 6 gran coupe, druga pa lani manjša serija 4 gran coupe. Oba naj bi pod eno streho torej združevala najboljše iz dveh različnih avtomobilskih svetov, kar jima na nekaterih področjih bolj, na drugih manj in ponekod bolj enemu, drugje pa drugemu, tudi uspeva. A vendar bi bilo najbolj pošteno zapisati, da precej bolj odločno kot to, da želita biti podobna bodisi kupeju bodisi limuzini, pišeta svojo zgodbo, s katero sta tako kot sorodni primerki drugih znamk postala pomembna igralca na pestrem avtomobilskem trgu. In sta tudi več kot primerna tekmeca za naš vzporedni test.

Glede na to, da avtomobila prihajata tudi iz dveh različnih razredov, dvomov o tem, kateri je boljši, praktično ne bi smelo biti. In jih dejansko tudi ni, saj bi bilo že kar smešno, če dobrih pet metrov dolga atraktivna serija 6, ki je bila na testu za nameček opremljena s 3-litrskim turbodizelskim šestvaljnikom s kar 313 konjskimi močmi (230 kilovati), ki avto s pomočjo štirikolesnega pogona in ob asistenci 8-stopenjskega samodejnega menjalnika do stotice pospešijo v 5,2 sekunde in imajo najvišjo hitrost omejeno na 250 kilometrov na uro, ne bi pometla z za razred ali dva nižje rangirano serijo 4. A vendar je tudi ta 4,64 metra dolg malce manj atraktiven avtomobil z liter manjšim štirivaljnim turbodizlom s 184 KM (135 kW), enakim pogonom in menjalnikom, pospeškom 7,5 sekunde ter končno hitrostjo 229 km/h, imel svoje adute in pokazal, da je kdaj manj lahko tudi (precej) več. Pri čemer nas je pri medsebojni primerjavi vse skupaj spominjalo na kako nogometno tekmo med klubskima palčkom in favoriziranim velikanom, tekmo, na kateri je slednji boljši skozi vso tekmo, prvi pa se uspešno brani in na koncu s potezo ali dvema tekmo odloči sebi v prid.

Dejstvo namreč je, da je testni BMW serije 6 gran coupe avtomobil, ki spada v vrh piramide tega, kar dandanašnji štirikolesniki ponujajo, to pa z drugimi besedami pomeni takšne vozniške užitke, kot jih srečamo le malokje. Lahko je izjemno udoben, lahko brutalno športen, v vsakem primeru ne pretirano potraten (nam je porabil okrog 9 litrov goriva na 100 kilometrov), obenem pa do zadnjega šiva in kosa usnja izžareva prestiž in kakovost ter daje občutek, da je to avto za izbrance. Testna štirica je bila po drugi strani precej bolj »zemeljski« avtomobil, seveda BMW-jevo kakovosten, a še vseeno, kolikor je to pač mogoče, vsakdanji. Pa vendar tudi ta vozniku omogoča ogromno užitka, predvsem pa je bolj prijazen do potnikov. Naj se sliši še tako neverjetno, a navkljub kar 37 centimetrom dolžinskega primanjkljaja in 16 centimetrov krajši medosni razdalji (2,81:2,97 metra) ponuja potnikom na zadnji klopi več prostora, predvsem za glavo, obenem pa ima za 20 litrov (480:460) zmogljivejši in zavoljo tega, ker se odpre tudi zadnja šipa, lažje dostopen prtljažni prostor. Poleg tega je bil s porabo, nižjo od sedmih litrov goriva na 100 kilometrov, precej varčnejši. Saj ne, da se dodatne moči pri šestici ni čutilo – še kako se jo je, a tudi tista pri štirici je bila več kot dovolj, in dejstvo je, da človek za udejstvovanje v prometu ne potrebuje prav ničesar več od tega.

Da res ne bo pomote: voznik bo v šestici užival precej bolj. A ob vsem naštetem in tudi ne nepomembnem dejstvu, da stane BMW serije 4 gran coupe 420d xDrive 47.250 evrov, BMW serije 6 gran coupe 640d xDrive pa s 107.250 evri več kot dvakrat več toliko, pri čemer oba nudita vso potrebno opremo, za doplačilo pa še mnogo več, je zmagovalec tokrat na splošno gledano slabši izmed dveh odličnih avtomobilov. Dodatno pojasnilo pa v sklepu.

Več fotografij na www.dnevnik.si