1. Nismo nasprotovali in ne nasprotujemo spomeniku žrtvam vseh vojn, kot je določen v noveli zakona o vojnih grobiščih iz leta 2009. Torej to ni naša zabloda.
2. Spoštujemo svetovni pietetni etos in soglašamo, da imajo mrtvi pravico do groba, spomina in sočutja. Vztrajamo pa, da mrtvih ne smemo zlorabljati za politične namene, niti za potvarjanje zgodovine, ki jo v ZB sprejemamo tako, kot se je zgodila, v dobrem in slabem.
3. Res je, da se zavzemamo za narodno in državljansko pomiritev, ki jo razumemo kot normalno sožitje državljanov, v medsebojnem spoštovanju človekovih pravic ne glede na različne nazore in politična prepričanja. In brez sovražnega obtoževanja ter brez zgodovinskih manipulacij. Pri tem naj bi šlo seveda za zavestno odločitev prizadetih udeležencev NOB in njihovih svojcev, prav tako sodelavcev okupatorjev in njihovih svojcev, drugih državljanov ter pristojnih organov in organizacij. To torej ni zapovedana pomiritev, je pa zelo potrebna za normalne odnose v družbi in državi.
4. V razpravah o »spravi« ali pomiritvi mnogi prevečkrat »pozabljajo«, da so temeljni krivci za vse zlo na Slovenskem med drugo svetovno vojno bili nacifašistični okupatorji in da se sodelovanja z njimi ne da upravičiti z ničimer, še najmanj s prelaganjem najrazličnejših krivd na NOB, komuniste, revolucijo. Smo pa v ZB že velikokrat povedali, da obžalujemo in obsojamo obvojne (neposredno po vojni) poboje, ki so jih pri nas večinoma povzročile enote iz drugih delov nekdanje Jugoslavije; teh pobojev ne obsojamo zaradi morebitne nedolžnosti okupatorskih sodelavcev, ampak zato, ker jim ni bilo sojeno po njihovi dejanski in dokazani krivdi. Dobro vemo, da je kolaboracija stvar živih, ne mrtvih, pa vendar ne smemo niti simbolno enačiti žrtev, ki so padle za domovino, z žrtvami na strani okupatorjev – tudi zato ne, ker s tem mažemo spomin na resnične domoljube, umrle za svobodo, in čustva njihovih svojcev ter velikanske večine slovenskih ljudi, ki spoštujejo NOB kot veliko dejanje slovenskega naroda.
5. Zveza borcev je bila pred osamosvojitvijo RS res nekakšen sestavni del oblasti. Zdaj pa je že četrt stoletja organizacija civilne družbe, ki očiščena in pomlajena (s tisoči mladih članov) deluje v smislu vrednot narodnoosvobodilnega boja, zato so etiketiranja s sektaštvom in podobnimi vzdevki krivična in žaljiva. Da ostaja velikanska večina Slovencev ponosna na NOB in na vrednote, na katerih je temeljil – pač pod Cankarjevim, Kajuhovim in Kocbekovim geslom, da nočemo biti več »narod hlapcev« – se je še enkrat pokazalo in potrdilo na nedavnih praznovanjih ob sedemdesetletnici zmage nad nacifašizmom: teh prireditev je bilo nekaj sto po vsej Sloveniji in na njih se je zbralo okrog tristo tisoč državljanov Slovenije. To je bila množična opredelitev.
TIT TURNŠEK,predsednik ZZB NOB Slovenije
