Oglašam se kot občinski svetnik, ki je s svojim nestrinjanjem z načinom sprejemanja tako občutljivega sklepa »zakuhal« ta zaplet, ki pa je očitno mnogo resnejši, kot si ga predstavljajo župan Velikih Lašč, predsednik Republike Slovenije in zdaj še vi, spoštovana sodržavljanka dr. Spomenka Hribar. Postavili ste se na stran dnevne politike (zelo neobičajno za filozofa), ki tako in tako dela pretežno za koristi in interese strank. Lokalna politika pa je v tem primeru povzročila predvsem nespoštovanje človekovih pravic ter kratenje in nespoštovanje volje pomembnega števila državljanov. Verjamem, da bi na mojem mestu tudi vi enako reagirali in bi skušali zaščititi svoje državljanske pravice. Ko ste tako navdušeni nad sodelovanjem tretje generacije na »spravni« slovesnosti, naj vam zaupam, da taisti župan ne dovoli mladincem iz osnovne šole Primoža Trubarja v Velikih Laščah sodelovati na spominskih slovesnostih pri partizanskih obeležjih...
Razumel bi vas, na neki način, če bi bili zgodovinarka (je pač nekaj zgodovinarjev v Sloveniji, ki trdijo, da kolaboracija ni bila nekaj slabega, da je bila vsiljena itd.), ker pa ste sociologinja in filozofinja, je popolnoma nerazumljivo, da ste ignorirali pomembnost konsenza med ljudmi; še več, za vas je – tako kot za župana in predsednika republike – nepomemben. S svojim strinjanjem z vsiljeno spravo ste povedali, da so državljani zaradi države in ne obratno; namesto da bi mostove med ljudmi pomagali graditi, podpirate rušenje le-teh!
Upam, da se z mano strinjate, da se o spravi lahko pogovarjajo samo živi in samo za naprej (izjemoma za nazaj, a le, če sta obe strani za to!). Če sva tu na isti strani, potem lahko začnem naštevati, kaj vse je bilo v konkretnem »spravnem« postopku narobe in kakšne so negativne posledice:
Volja sorodnikov žrtev na partizanski strani je bila v popolnosti ignorirana (hranim pisne izjave nasprotovanja, s katerimi sta bila pravočasno seznanjena župan in predsednik republike). Zaradi dokončnosti sklepa občinskega sveta je bilo treba ustanoviti Odbor za varstvo pravic sorodnikov žrtev, ki mora pripraviti pravne podlage za preklic sklepa in vrnitev v stanje pred združitvijo.
ZB je bila s strani župana označena za »stranko, ki ni v postopku« (si morete misliti – župan odloči, da ZB nima pravice soodločati o temi, ki je bistvo njenega delovanja!).
Sklepanje občinskega sveta je bilo nezakonito, kršenih je bilo nekaj določil poslovnika o delu občinskega sveta (kljub temu, da si župan zelo prizadeva za zakonitost in pravnost!). S tem je onemogočil demokratično razpravo.
»Sprava«, ki jo odobravate, prinaša zanimivo novost – vsi padli in ubiti na domobranski strani (vsaj v občini Velike Lašče) že imajo na pokopališču v Velikih Laščah velik nov spomenik, na katerem so izpisana vsa imena žrtev v občini Velike Lašče. Na »spravnem« spomeniku se torej pojavijo že drugič, tako, zaradi »ravnotežja«. Iz te »odobrene« prakse sledi, da lahko pričakujemo vsaj še na treh, štirih mestih v občini skupne spravne spomenike, da bo »pravici na drugi strani« zadoščeno. Politična situacija in razmerje sil v občinskem svetu županu omogoča, da se to tudi zgodi. In kot sem v pismih bralcev 21. julija že vprašal, katera imena bodo dodana k spomeniku 27 zverinsko pobitim aktivistom OF iz Ljubljane v Smrečju pri Turjaku, ki so jih na predvečer svobode pobili njihovi domači nasprotniki (o sorazmernosti boste verjetno govorili v vašem komentarju mojega pisanja).
Zelo mirno in že spravljeno prebivalstvo je z nasilnim županovim dejanjem vrnilo dogajanje za nekaj desetletij nazaj v preteklost, to pa je ravno tisto, kar vi očitate Zvezi borcev. Že zaceljene rane so se odprle, veliko ljudi mora zaradi nestrinjanja zdaj po sodni poti iskati svoje pravice, nastala je moralna in materialna škoda. Čemu je torej namenjena ta nespametna poteza župana, če je bila dejanska sprava v življenju že dosežena? Odgovor je samo eden – v sebične politikantske namene! Prizadeti ljudje mi zagotavljajo, da lahko obeležja mrtvim in padlim domobrancem postavljajo kjerkoli in kadarkoli, le skupnih naj se ne lotevajo...
Zanima me, koga imate vi, dr. Spomenka Hribar, za politične manipulante? Če jih vidite na naši strani, na strani Slovencev, ki se zavedajo, da nas brez partizanskega odpora ne bi več bilo (vsaj v samostojni državi ne!), potem ste vi žrtev manipulantov, ki jih je tudi danes očitno še vedno dovolj, le da jih vi vidite v Zvezi borcev, ne vidite pa jih v nekaterih političnih strankah, ki si že od osamosvojitve prizadevajo rehabilitirati sodelovanje z okupatorjem... Torej ima nekdo interes, da se zadeve na zgodovinskem področju ne umirijo. Bliže vrhu ste kot jaz in zagotovo veste, kje je ta center!
Ne nazadnje še morda najpomembnejše od vsega – s takim potvarjanjem zgodovine (vi temu pravite sprava) uničujemo še tisto malo poznavanja mlade generacije o krvavi drugi svetovni vojni. In kdor zgodovine ne pozna, jo bo morda ponavljal.
Za zaključek. Ko boste naslednjič pripravljali oceno resnega družbenega dogodka, pokličite tudi drugo stran, pridobite si vse informacije, po možnosti od tistih, ki so najbolj prizadeti, pa vam bo lažje, boste hitro spregledali omenjene politične manipulante. S tem ko vas je prevzela poetična podoba, ki jo je naslikal župan, in tudi s potrjevanjem dogodka od strani predsednika države ste se postavili na eno stran tega spora in kot taki izgubili (ne maram te besede) verodostojnost! S svojo neobjektivno analizo organizacije Zveze borcev ste poteptali dostojanstvo tisočih članov, sebe pa postavili za tožnika in sodnika obenem. Ampak tako ste se verjetno zavestno odločili.
Mene čaka zaradi mojega upora vroča politična jesen, ki pa se je ne bojim, saj delam s srcem in razsodno glavo za dobro sodržavljanov, in predvsem delam to zastonj, brez računice!
Sam sem obrnjen v prihodnost, uspešno sodelujem z vsemi sokrajani ne glede na versko, idejno ali politično usmeritev. S svojim delovanjem se trudim dajati zgled v teh težkih časih, ko nas večina ključnih preizkušenj še čaka (begunska kriza postavlja Evropo pred preizkušnjo, podobno kot pred začetkom druge svetovne vojne izgubljamo suverenost države zaradi brezglave prodaje državnega premoženja, ki so ga ustvarili mali ljudje v času »gnile Jugoslavije«, čaka nas »vojna« za vodo itd.). Politkantsko urejanje zgodovine me je pošteno zavrlo pri mojih glavnih dejavnostih, zato bom po svojih najboljših močeh delal, da se epilog zgodi čim prej in da se občani združimo v delu za danes in jutri. Zgodovinarji bi morali opraviti svoje delo (brez filozofiranja o državljanski pomiritvi in spravi) in zaključiti drugo vojno leta 1945 z jasnim sporočilom o zmagovalni strani. Politiki bi bilo treba zakonsko prepovedati v državnem zboru izkoriščati zgodovinske teme v politične namene, medtem ko naj sodstvo uredi vse, da se vsi povojni primeri tudi sodno zaključijo. Morda je prav to poslednja bitka, ki jo mora Zveza borcev izbojevati v času svojega obstoja.
Pieteta pa je stvar, ki ni vprašljiva za nikogar od nas, le s politiko ne gresta skupaj...
SREČKO KNAFELC, Krvava Peč