Napad na ameriško letalo je bil popolnoma neopravičljiv
Belgrad. – Jugoslovanska bojna letala so izstrelila več salv iz strojnic v ameriško transportno letalo C-47. To se je zgodilo na 9. avgusta nad Ljubljano. Ameriška posadka je bila potem prisiljena spustiti se z letalom na tla. Tako poroča ameriški poslanik v Belgradu, Richard C. Patterson, ki označuje ta napad na ameriško letalo kot »zahrbten, neopravičljiv, namenoma izvršen na letalo prijateljske države«.
Patterson pravi, da je bilo ameriško letalo na svojem rednem poletu iz Dunaja v Udine, da se je izgubilo v nevihti in da je bilo napadeno v trenutku, ko je prišlo iz gostih oblakov.
Samo po čudežnem slučaju in radi izvežbanosti pilota je ušla smrti posadka in potniki v letalu, poroča poslanik.(...)
Ameriška domovina, 20. avgusta 1946
Ameriška vlada ostro obsoja Jugoslavijo
Washington. – Pomožni državni tajnik Dean Acheson, ki vodi ameriške državne posle v odsotnosti tajnika Byrnesa, je včeraj brez rokavic ožigosal jugoslovanski napad na ameriška prevozna letala ter izjavil, da je to naravnost škandalozen čin. Acheson je to izjavil potem, ko je ameriška vlada izročila Jugoslaviji že tretji protest radi tega, tri v dveh dneh.
V zadnji noti na jugoslovansko vlado izjavlja ameriška vlada sledeče: »Pričakovati bi bilo, da bi jugoslovanske oblasti dale vso pomoč letalu kake prijateljske države, če je v slabem vremenu nad nevarnim gorskim ozračjem prisiljeno kreniti s svoje zračne poti ter išče varnejšo pot nad jugoslovanskim teritorijem.
Obratno pa se je jugoslovanskim bojnim letalom zdelo potrebno brez vsakega svarila izvesti napad na ameriško prevozno letalo, katerega se je lahko spoznalo kot takega po vidnih napisih ter ga primoralo nasilno pristati potem, ko so ranili enega izmed potnikov.
Zatem pa so jugoslovanske oblasti zasegle letalo ter posadko in potnike zaprle ter niso hotele dovoliti niti ameriškim konzularnim uradnikom pristop do letala ali obisk posadke.«(…)
Tito je včeraj trdil, da je bilo tisti dan lepo vreme, kar lahko sam priča, ker je bil tisti dan tam v bližini na počitnicah (menda na Bledu). Tito ni pa ničesar omenil o drugem letalu, ki je izginilo v ponedeljek na jugoslovansko-avstrijski meji in o katerem priče izpovedujejo, da so ga sestrelile jugoslovanske baterije.
Titov govor je bil prenašan po radiu. Med drugim je tudi rekel, da si Jugoslavija želi mir, toda ne »za vsako ceno«, ter zahteva, da se spoštuje in upošteva neodvisnost Jugoslavije.(…)
Ameriška domovina, 21. avgusta 1946
Tito je izpustil ameriške letalce
Bled, 22. avg. – Premier Tito je danes izjavil, da je dal strogo povelje jugoslovanskim poveljnikom, da ne smejo več streljati na tuja letala, ne na vojaška in ne na civilna. Izjavil je, da se incident od 9. in 19. avg., ko je bilo sestreljenih dvoje ameriških letal, ne bo več pripetil.
Ameriški poslanik Patterson, ki se je tukaj posvetoval dve uri s Titom, je izjavil samo to, da bo dala jugoslovanska vlada na ultimat Zed. držav »zadoščenje«.
Tito je povedal ameriškemu poslaniku, da so bili Amerikanci, ki so bili zaprti v Ljubljani od 9. avgusta, že izpuščeni.(...)
Trst, 22. avg. – Nocoj je dospela posadka ameriškega letala, ki je bilo sestreljeno nad Ljubljano 9. avgusta, do Morganove črte in je bila takoj poslana na gl. stan 88. divizije v Gorico. S posadko so bili tudi potniki, ki so se nahajali v letalu, vsega skupaj 9 oseb. Ti so bili do sedaj zaprti v Ljubljani.
Washington. – Ameriška vlada bo najbrže zahtevala od Jugoslavije polno odškodnino za oba letala, ki so jih Jugoslovani sestrelili na 9. in 19. avgusta. Toda najprej bo ameriška vlada še dognala, kaj se je zgodilo z letalci, ki so jih Jugoslovani sestrelili 19. avgusta. Kot se doznava iz Belgrada, so bili vsi ubiti.
Ameriška domovina, 23. avgusta 1946
Ostanke ameriških letalcev so pokopali v gorski vasi Koprivnik po katol. obredih
Patterson tudi poroča, da je v soboto obiskal kraj, kjer je bilo ameriško letalo sestreljeno ter v plamenih treščilo na zemljo. Poslanika in njegovo spremstvo so domačini vodili na pokopališče v Koprivniku, eno uro od kraja nesreče, kjer so pokopali ameriške letalce v skupnem grobu 20. avgusta. Iz ostankov trupel se ne more spoznati, koliko jih je bilo, ker so ostali samo kupi mesa in kosti. Patterson je zahteval, da se ostanke ameriških letalcev pokoplje z vsemi častmi na ameriškem vojaškem pokopališču v Belgradu in da mora dati jugoslovanska vlada k temu polno vojaško častno spremstvo.
Ameriška domovina, 26. avgusta 1946
