Dejanska cena projekta šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) je za več deset milijonov evrov višja od uradne. Zaveze, ki jih je druga vlada Janeza Janše zahtevala od TEŠ pred odobritvijo državnega poroštva za projekt, so bile »metanje peska v oči«. Če generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Blaž Košorok do novembra ne bo izpeljal vrste ukrepov za sanacijo projekta TEŠ 6 in njegovih posledic, se mu obeta zahteva za razrešitev.
To so trije ključni poudarki iz revizijskega poročila o obvladovanju denarnih tokov skupine HSE pri investiciji v TEŠ 6 med letoma 2012 in 2014, ki ga je računsko sodišče na včerajšnji novinarski konferenci deloma razkrilo javnosti. Dokument zgolj potrjuje ugotovitve, na katere smo v Dnevniku opozarjali že vrsto let: da so v TEŠ in HSE »padli« pri obvladovanju vseh tveganj, povezanih z investicijo, da so v TEŠ prekršili več zavez, ki so jih dali ob odobritvi poroštev, da se lahko zaradi investicije v TEŠ 6 v finančnem smislu resno zamaje tudi HSE, da so v Šaleški dolini več let načrtno zavajali s podatki o ceni in količini premoga za novi blok, da tudi ocene o pozitivnem poslovanju TEŠ po letu 2020 temeljijo na napovedih z nizko stopnjo zanesljivosti…
Novi okostnjak iz omare TEŠ 6?
Med novimi podatki, ki so jih razkrili državni revizorji, je nov potencialni okostnjak, povezan z vrednostjo investicije. Ta že nekaj časa uradno znaša 1,43 milijarde evrov, a v Šoštanju pri tem po ugotovitvah računskega sodišča niso upoštevali stroškov razgradnje TEŠ 6. Ti po oceni računskega sodišča znašajo od tri do pet odstotkov celotnega projekta, torej od 42 do 70 milijonov evrov. Za primerjavo: gre za znesek, s katerim bi lahko Dars pokril vse stroške gradnje druge etape avtocestnega odseka Draženci–Gruškovje.
Podrobnejše obrazložitve, zakaj sta HSE in TEŠ pri vrednosti investicije prezrla stroške razgradnje, v poročilu ni mogoče najti. V dokumentih, povezanih s TEŠ 6, se analiza stroškov razgradnje prvič pojavi avgusta 2011, že skoraj leto dni po tem, ko je moral vrh TEŠ zapustiti nekdanji direktor Uroš Rotnik. V četrto različico investicijskega načrta jo je na zahtevo takratne ministrice za gospodarstvo Darje Radić vnesla uprava, ki jo je vodil Simon Tot.
Bo razgradnja TET res nekajkrat dražja kot v TEŠ?
Zneski iz te analize so precej nižji od številk, s katerimi je operiralo računsko sodišče. Stroške rušitve in odstranitve vseh šestih blokov so v TEŠ takrat ocenili na zgolj šest milijonov evrov, v celoti pa naj bi jih pokrili s prodajo konstrukcijskega jekla in bakra. Iste zneske so v TEŠ septembra 2012 vnesli tudi v peto različico investicijskega programa. Ali in koliko znašajo stroški razgradnje v zadnji, že šesti različici tega programa, za zdaj ni znano. Tudi Košorok pa je včeraj zatrdil, da jih bodo pokrili z odprodajo materialov iz nedelujočih blokov.
Toda pogled v Zasavje ponuja nekoliko drugačno sliko. V Termoelektrarni Trbovlje (TET), ki je od lanskega novembra v likvidaciji, so tako stroške razgradnje elektrarne, ki je imela le en delujoč blok, ocenili na 25 milijonov evrov. To je štirikrat več od cene razgradnje vseh blokov v Šoštanju. Res je, da sta v to ceno zajeta tudi sanacija deponije in rušenje 360 metrov visokega dimnika. A več sogovornikov, s katerimi smo se pogovarjali včeraj, nam je oceno stroškov, ki jo je navedlo računsko sodišče, označilo za »dokaj realno«. To pa odpira možnost, da bo končna uradna vrednost TEŠ 6 morda celo presegla 1,5 milijarde evrov.
Farsa s poroštvi in ultimat Košoroku
Računsko sodišče je posebno pozornost namenilo tudi zavezam, ki so jih v TEŠ dali državi novembra 2012 ob odobritvi državnega poroštva. V Šoštanju so v slabih treh letih prekršili kar tri: pri končni vrednosti projekta, ceni premoga in donosnosti na kapital. Čeprav so v TEŠ dogovorjeno ceno projekta (1,3 milijarde evrov) uradno presegli, ko je elektrarno vodil Peter Dermol, v HSE odgovornost valijo na Simona Tota. »Ob podpisu zavez zagotovo nisem nikogar zavajal. Z omejitvijo eskalacijske klavzule smo v mojem času znižali vrednost investicije, kar so potrdili tudi kriminalisti,« poudarja Tot. Samo pogodbo o zavezah, ki jo je TEŠ podpisala s takratnima ministroma za finance in infrastrukturo, Janezom Šušteršičem in Zvonkom Černačem, je predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel včeraj označil za »eskotično, in to celo za Slovenijo«. Za kršitev zavez, ki so bile podlaga za 440 milijonov evrov državnih poroštev, namreč predvideva sankcije v najvišji možni višini do 100.000 evrov. »Šlo je za metanje peska v oči, s katerim se je skušalo prikriti izsiljevanje državnega zbora,« je bil kritičen Vesel.
Vsaj na kratek rok poročilo največje breme nalaga poslovodstvu HSE. To bo moralo v treh mesecih izpeljati več ukrepov: finančno prestrukturirati Premogovnik Velenje in TEŠ, vložiti odškodninske tožbe zoper nekdanje vodilne v TEŠ, racionalizirati poslovanje skupine HSE… V nasprotnem primeru bo računsko sodišče od Slovenskega državnega holdinga (SDH) zahtevalo njegovo razrešitev. To bi lahko bila voda na mlin krogom, ki so že spomladi neuspešno skušali zamenjati Košoroka. »Večino ukrepov že izvajamo,« so včeraj zatrdili na HSE.
