Čeprav je Grčija z obljubami za obsežne reforme in prodajo državnega premoženja prestala zadnjo upniško kalvarijo in si zagotovila tretji program pomoči, je vrenje na notranjepolitičnem parketu doseglo vrhunec. Ker je ob glasovanju za tretji program pomoči Aleksisa Ciprasa na cedilu pustila približno tretjina poslancev njegove stranke Siriza, se je premier odločil za razbistritev politične situacije. S predčasnimi volitvami namerava razčistiti, kakšno podporo ima za nadaljevanje začrtane vladne politike, prav tako pa želi z njimi utišati kritike radikalnejšega levega krila v stranki. Državljane bi rad na volišča povabil 20. septembra, a se bo o datumu dokončno odločil predsednik države.
Cipras je po zagotovljenem 86-milijardnem tretjem paketu pomoči Grčiji pozornost usmeril na notranjepolitično dogajanje. Le nekaj ur po prejeti prvi tranši pomoči v višini 26 milijard evrov je odstopil z mesta predsednika vlade in tako državo popeljal na pot predčasnih volitev. Vse od referenduma o reformnih zahtevah upnikov za izplačilo zadnje tranše drugega programa pomoči se namreč v Sirizi razhajajo v pogledih. Radikalno krilo stranke jasnega nasprotovanja grških volilcev zahtevam upnikov ni razumelo kot strinjanje, da se s trojko sklene še bolj drakonski varčevalni paket, kar je slednjič storil Cipras.
Trenja, ki so sledila potrjevanju reformnih paketov in tretjega programa pomoči, so bila tako logična posledica različnih tolmačenj v stranki, kakšne možnosti Grčija sploh ima – naj tvega izstop iz evrskega območja in ponovno prevzame drahmo ali pa v kolektivnem strahu pred bankrotom in nepredvidljivimi posledicami podleže varčevalnemu nareku upnikov. Pred tednom dni je tako proti novemu programu pomoči v parlamentu glasovalo kar 44 od 149 Sirizinih poslancev.
Računica za novo zmago
S pozivom za hitre volitve želi Cipras očitno doseči dva cilja. Čim hitreje želi končati upor v lastni stranki (izvesti namerava še strankarski kongres), hkrati pa želi za prihodnjo vlado dobiti jasen mandat ljudstva še preden bodo novi varčevalni ukrepi krepko udarili po prebivalstvu. Ker bodo nove volitve zgolj dobrih osem mesecev po januarski volilni zmagi Sirize, jih grški predsednik Prokopis Pavlopulos ne more kar preprosto razpisati. Poprej se mora posvetovati še z drugimi strankami in ugotoviti, ali bi lahko katera med njimi sestavila novo vladno koalicijo. Ta možnost je glede na razmerja moči na grškem političnem zemljevidu tako rekoč nemogoča, saj bi novo večinsko vladno koalicijo lahko sestavile le, če bi v njej sodelovale vse stranke razen Sirize.
Po zadnji javnomnenjski raziskavi pred počitnicami sicer Siriza ostaja najbolj priljubljena stranka med volilci. Na predčasnih volitvah bi ostala najmočnejša politična sila v državi. Dosegla bi dobrih 33 odstotkov glasov, kar pa je premalo, da bi lahko vladala brez koalicijske partnerice. ag
