Na tržnici, zlasti na njenem južnem platoju, se namreč vsako soboto kaj dogaja. Posamezniki in društva predstavljajo svojo dejavnost, največkrat povezano s pridelavo hrane ali izdelavo ročnih del, vrstijo se degustacije in podobno. Med najdejavnejšimi so člani mladega, pred poldrugim letom ustanovljenega društva Regrat. Pred dnevi so obiskovalcem tržnice pripravili zajtrk – gobice z jajci – pa tudi sicer si prizadevajo čim več ljudi nagovoriti k lastni pridelavi hrane.
Koščka zemlje ni težko najti
»Koščka zemlje za ureditev ni težko najti, pa naj bo to mesto ali podeželje. Tudi sama imam pri tašči svoj vrtek. Pomembna je volja in zavedanje, da je doma in na ekološki način pridelana hrana najbolj zdrava,« pripoveduje regratovka Jasmina Butara iz Župelevca.
Društvo trenutno premore nekaj več kot 30 članov. Da s spodbujanjem pridelave ekološke hrane mislijo resno, so pokazali že v prvem letu po ustanovitvi, ko so lani na parceli pri brežiški bolnišnici najeli lep kos zemljišča, ki so ga pridne roke članov spremenile v urbane vrtove.
Zadruga skrajšuje poti med kmeti in kupci
Večino članov Regrata prištevamo k mlajši populaciji, čeprav si v društvu zelo želijo k sodelovanju pritegniti tudi starejše. Tudi kmete, ki zmorejo pridelati več hrane, kot jo potrebujejo zase, a ne uspejo najti poti do odjemalcev. Zanje in podobne je predsednik društva Aleš Ožvald ustanovil zadrugo Kopriva, katere vizija je, da bi ljubitelji domačega živeža dobili vse na enem mestu, ne da bi bilo treba hoditi od kmeta do kmeta.
Navsezadnje takšno razmišljanje lahko ustvari tudi nekaj delovnih mest, pravijo. Med drugim načrtujejo tudi spletno prodajo in dostavo na dom.
Jasmina Butara pravi, da so z dozdajšnjimi učinki društva zadovoljni. Da jih okolje prepoznava kot nekaj pozitivnega, se kaže tudi tako, da jih razne organizacije pri pripravi javnih prireditev pogosto vabijo k sodelovanju. Regratovci o pomenu domače pridelave zdrave hrane in njenega kupovanja na tržnici in ne v velikih trgovskih središčih seznanjajo tudi najmlajše. Začeli so v vrtcu, jeseni pa načrtujejo tudi predstavitve v osnovnih šolah.
»Opažam, da moj leto in pol star otrok domačo hrano veliko bolje prenaša kot ostalo. Menim, da bi se morale mlade družine tega zavedati in se lotevati lastne pridelave. Obdelovalnih površin je zadosti, le malo volje je treba,« meni Jasmina in doda, da so člani društva z nasveti in ostalimi oblikami pomoči pripravljeni pomagati vsakomur.