Polletno poročilo o izvrševanju proračuna razkriva kar 9,57 milijona evrov primanjkljaja v blagajni Mestne občine Ljubljana. Glede na to, da je občina načrtovala, da bo ob koncu letošnjega leta v proračunu 6,1 milijona evrov presežka, kaže, da bodo mestni svetniki morali uravnovesiti proračun. Na občinskem oddelku za finance in računovodstvo so povedali, da bodo svetniki rebalans obravnavali predvidoma proti koncu leta.
V občinski proračun je v prvem polletju priteklo približno 113 milijonov evrov, porabili pa so 123 milijonov. A primanjkljaj ni posledica povečanega vlaganja sredstev v občinske projekte in naložbe, saj polletna realizacija proračuna kaže, da je občina v tem času za naložbe porabila le slabih 29 milijonov evrov.
Manko v polletnem proračunu je nastal predvsem na račun manjšega pritoka prihodkov v mestno blagajno. Občani in pravne osebe so v prvi polovici leta poravnali le za 15 milijonov evrov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, kar predstavlja slabo četrtino prihodkov od tega nadomestila v letošnjem letu. Pripravljalci polletnega poročila so pojasnili, da je tako nizek znesek posledica časovne premaknitve izdajanja odločb za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Spomnimo, zamude pri izdaji odločb so posledica padca zakona o davku na nepremičnine, ki ga je pripravila vlada Alenke Bratušek. Ko je ustavno sodišče povozilo očitno slabo pripravljen predlog zakona, je občinam naročilo, naj občanom namesto davka na nepremičnine zaračunavajo omenjeno nadomestilo, kot so počele prejšnja leta.
A postopki za odmero nadomestila so se že lansko leto začeli pozneje in letos se zamude nadaljujejo. Občina je imela zaradi zamud pri izdajanju odločb in posledično poznejšem poravnavanju nadomestila lani precejšnje likvidnostne težave, saj je za prebroditev finančne suše v mestni blagajni najela likvidnostni kredit v višini petih milijonov evrov, nato pa je najela še kredit z maksimalno vrednostjo desetih milijonov.
Polletno poročilo o izvajanju letošnjega proračuna razkriva, da je imela občina ob koncu polletja najeto likvidnostno posojilo v višini 10,9 milijona evrov. Občina pa namerava kmalu najeti še eno posojilo, in sicer dolgoročno posojilo v višini največ osem milijonov evrov. Za katere naložbe najema ta kredit, ki jo bo bremenil naslednjih od 15 do 20 let, na občini niso povedali. V razpisni dokumentaciji so navedli, da bodo pred zadolževanjem morali pridobiti soglasje ministrstva za finance.
Do konca leta več evropskega denarja
Manko vplačil za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč pa ni edini razlog za primanjkljaj v prvi polovici leta. Občini še vedno ni stekla prodaja nepremičnin, saj ji je v tem obdobju uspelo prodati le za 1,4 milijona evrov stavb, prostorov in stavbnih zemljišč. Proračun predvideva, da bo mestu do konca leta uspelo prodati za 55 milijonov evrov nepremičnin, a glede na to, da so v prvih šestih mesecih uresničili le dva odstotka te napovedi, je pričakovati, da bo mestna uprava pri pripravi rebalansa znižala svoja pričakovanja pri prodaji nepremičnin, ki jih ne potrebuje.
Čeprav v prvem polletju ni opaziti občutnih črpanj evropskih in državnih sredstev, gre vseeno pričakovati, da se bo ta proračunska postavka do konca leta okrepila. Predvsem na račun Regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO), ki naj bi bil zgrajen do konca letošnjega leta, občina pa si za ta največji kohezijski projekt v državi v letošnjem letu obeta 68 milijonov evrov iz državnega in predvsem evropskega proračuna ter 1,8 milijona iz naslova okoljskih dajatev občin, ki niso družbenice pri gradnji regijskega centra.
