Osmerica slovenskih atletov, ki bodo od sobote naprej tekmovali na svetovnem prvenstvu v atletiki na Kitajskem, se privaja na pekinški smog. Daljni vzhod je stalnica atletskih tekmovanj zadnjih let, saj bo prvenstvo v Pekingu že tretje, ki bo v osmih letih potekalo v Aziji, po Japonski 2007 in Južni Koreji 2011. Če prištejemo še olimpijske igre leta 2008 v Pekingu, lahko izračunamo, da je Azija središče svetovne atletike 21. stoletja.
Slovenski spomini na azijska prizorišča so izjemni. Slovenska atletika je na azijskih tleh dosegla nekaj zgodovinskih dosežkov. S stališča osvajanja kolajn so vse v rokah Primoža Kozmusa. Brežičan je svoj pohod mednarodnih uspehov začel v Osaki, ko je leta 2007 osvojil svojo prvo kolajno na velikih tekmovanjih. Japonsko srebro je nadgradil leto kasneje v Pekingu z zlato olimpijsko kolajno. Da so mu azijska tla pisana na kožo, je dokazal leta 2011, ko je v Daeguju osvojil bronasto kolajno, ki je zaradi leta premora od njega ni pričakoval nihče. Trofejni slovenski metalec kladiva je nestrpno čakal, da se bo v Peking vrnil kot olimpijski prvak. Toda tega tekmovalnega vrhunca ne bo dočakal, saj njegovo športno pot v zadnjem času prekinjajo številne poškodbe.
Martina Ratej (33 let) je edina slovenska atletinja, ki je izmed osmerice potnikov tekmovala na zadnjem prvenstvu v Moskvi. Konjičanka je stalna članica slovenske reprezentance na petem SP zapored. Po debiju v Osaki se je leta 2009 v Berlinu uvrstila v svoj prvi veliki finale, potem ko je zasedla enajsto mesto. Dve leti kasneje je v Daeguju nadgradila svoj dosežek in se uvrstila med najboljšo osmerico. Predlani je v Moskvi doživela enega svojih največjih razočaranj, saj se ni uvrstila v finale. Čeprav je bila slovenska rekorderka v metu kopja pred sezono največji slovenski up za visoko uvrstitev v Pekingu, ima za seboj najslabšo tekmovalno sezono zadnjih let, ki ne vliva upanja v čudeže. Posledično je tudi slovenska reprezentanca brez pravega vodje.
Vsi trije slovenski atleti Luka Janežič (19 let), Žan Rudolf (22 let) in Robert Renner (21 let), veliki upi slovenske atletike prihodnosti, bodo nastopili že prvi konec tedna. »Poleg odličnih rezultatov si bom to sezono zapomnil tudi po tem, da je izjemno dolga. Še nikoli nisem tekmoval tako pozno. To pa seveda ne pomeni, da sem šel v Peking na izlet. Upam, da si bom zapomnil sezono tudi po dobrem nastopu na Kitajskem,« pravi Luka Janežič, čigar trener Rok Predanič napoveduje, da bo izboljšal državni rekord v teku na 400 m. »Čeprav bom nastopil na svojem prvem svetovnem prvenstvu, je moja želja, da se uvrstim v polfinale. Moj drugi cilj je izpolnitev norme za nastop na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru,« ima visoke cilje Žan Rudolf, državni rekorder na dva stadionska kroga, ki se je med enim od treningov skupaj z Janežičem fotografiral z jamajškim sprinterjem Usainom Boltom. »Rezultati v skoku ob palici so v tej sezoni zelo dobri, saj je kar pet atletov preskočilo 590 cm. Moj cilj je, da ponovim svoje najboljše skoke in se borim za dvanajsto mesto, ki kot zadnje vodi v finale,« pravi Robert Renner.
Strokovni del slovenske atletske reprezentance ne govori veliko o ciljih ter obrača pozornost na številne uspehe v mlajših kategorijah. Ti bodo ostali vsaj v naslednjih dveh tednih sekundarni. Članska reprezentanca za mirnejšo prihodnost potrebuje uspeh v Pekingu, saj je v tej sezoni pogorela na evropskem ekipnem prvenstvu v Bolgariji. Dva članska neuspeha na dveh velikih vrhuncih sezone bi bila slaba popotnica pred olimpijsko sezono.
