Prvi žepi niso bili takšni, kot jih poznamo danes. Ljudje jih niso nosili všitih na oblačila, temveč so obstajali kot male vrečke, ki so bile pripete za pas.
Zaradi izpostavljenosti so bili pogosto tarče roparjev. Tako so tisti iznajdljivejši ugotovili, da je bolj smiselno žep skriti pod oblačilo. Tako so se sicer zaščitili pred nepridipravi, vendar so kmalu spoznali, da tudi sami težko pridejo do shranjene vsebine. Navsezadnje je bil prvotni namen žepa to, da ponudi preprosto shranjevanje drobnarij. Potrebna je bila posodobitev in tako je po nekaj evolucijskih korakih nastal sodoben žep, ki je sicer skrit na notranji strani oblačil, vendar omogoča preprost dostop.
V še ne tako davni preteklosti so ljudje uporabljali precej namensko usmerjene žepe. Denimo, žep na suknjiču za shranjevanje ure, pa žep na rokavu za robček, žep na notranji strani plašča za pisma in mali žep za kovance na desni strani suknjiča (kot je očitno, žepi so bili in so bolj moška domena, saj imajo dame razkošje shranjevanja stvari v torbice).
Sodoben žep orodje mnogoterih slogov in namenov
Sodobni žepi na vsakdanjih oblačilih so potomci »tovornih« žepov, kar lepo povzame njihov glavni namen. V njih tovorimo najpomembnejše pripomočke, kar pri modernem moškem pripadniku lahko zožimo na tri osnovne stvari: ključe, mobilni telefon in denarnico. Ko pa se ta moški odpravi na potovanje, prepozna potrebo po nečem več. In tu pride na vrsto revolucionarni jopič baubax, ki je na portalu kickstarter postal najbolje financiran projekt v kategoriji oblačila. Projekt je namreč podprlo več kot 26.000 ljudi, ki so zbrali dobrih pet milijonov ameriških dolarjev.
Njen izumitelj Sanghavi, ki je zaradi poslovnih potreb pogosto potoval med Indijo in Združenimi državami Amerike, je neprestano pozabljal malenkosti. To pa je bil povod za omenjeno inovacijo – oblačilo je zasnoval tako, da lahko posameznik v premišljene in namenske žepe shrani vse tiste stvari, ki ne sodijo v potovalko.
Množica žepov
Baubax ima kar 15 shranjevalnih komponent. Pa začnimo: v kapuco jopiča je skrita napihljiva blazina za lažje spanje, zraven je še spalna maska, za vse trenutke, ko zaradi močne svetlobe ni mogoče zaspati. Na prsih je žep za pijačo, zraven je žep za shranjevanje očal, ki je opremljen tudi s krpico za brisanje leč. Na prednji strani je večji žep za shranjevanje tabličnega računalnika, na dnu jopiča sta dva žepa za gretje dlani, zraven pa je žep za razne polnilce, ki jih potrebuje moderni popotnik. V rokavih so skrite rokavice, na prednji strani je tudi žep z majhno odejo. Na prsih je žep za osebni dokument, nato sledijo žep za svinčnike, žep za telefon in na koncu še žep za slušalke.
Najbolj presenetljivo pri vsem pa je, da oblačilo ni videti kot nekakšna tovorna vreča, polna stvari, temveč ličen jopič, pulover, vetrovka ali suknjič (v teh štirih različicah so modeli na voljo tako za moške kot za ženske).
Sanghavija je odziv ljudi na njegov izdelek nekoliko presenetil. Ni se namreč zavedal, da obstaja tolikšna vrzel na trgu. Po odzivih sodeč ugotavlja, da njegov jopič ne bo zgolj za popotnike, kot je bil sprva zasnovan, temveč tudi za vse tiste, ki se po vsakodnevnih opravkih prevažajo z vlaki, metroji in avtobusi. Za omenjeni kos oblačila je treba odšteti od 109 do 129 ameriških dolarjev.
Pričakujemo lahko, da bo kolekcija oblačil baubax sčasoma postala tehnološko še bolj izpopolnjena. Sanghavi ima namreč še druga podjetja, ki delujejo na področju robotike. »Upam, da bo čez čas naše oblačilo opremljeno tudi s senzorji, ki bodo omogočili spremljanje vseh vitalnih funkcij lastnika. Denimo, če bo jopič zaznal, da se telo ohlaja, bo to sporočil termostatu, ki bo ustrezno prilagodil temperaturo v prostoru,« poudarja ambiciozni Indijec.
