Kratkemu filmu je po zaslugi digitalizacije in spletnih strani, kot sta vimeo in youtube, v zadnjih letih močno narasla priljubljenost. Poleg eksperimentalnih pristopov mu gre v korist tudi kratkost, saj od gledalca ne zahteva tolikšnega časovnega vložka kot dolgometražni filmi. Kot pravijo soustanovitelji društva za uveljavljanje kratkega filma Kraken in soorganizatorji festivala FeKK Matevž Jerman, Bojana Bregar in Peter Cerovšek: »Krajši ko so, boljši so.«
Čeprav se v zadnjih letih stanje na področju kratkega filma izboljšuje tudi v Sloveniji, je v primerjavi z drugimi državami v okolici še veliko ovir. »Obe slovenski filmski šoli – novogoriška visoka šola za umetnost in AGRFT – delata samo kratke filme, ni pa festivala, da bi si jih ogledali,« opozarja Jerman. »Liffe sicer ima tri programe kratkega filma, a so precej manj izpostavljeni.«
Prav pomanjkanje prostora za gledanje kakovostne produkcije kratkih filmov je spodbudilo ustanovitev društva Kraken. Sprva z namenom organizacije lanskega slovenskega dela festivala K3, ki združuje avstrijsko, italijansko in slovensko produkcijo s skupnim tekmovalnim programom. Vendar so hitro ugotovili, da jih forma omenjenega festivala omejuje pri uresničitvi zastavljenih ciljev. Z lastnim festivalom in več avtonomije imajo zdaj proste roke pri izbiri retrospektiv in tekmovalnega programa. Predvsem pa so dobili priložnost predstaviti produkcijo iz tujine.
»Nismo več želeli predvajati zgolj filmov iz nacionalnega tekmovalnega programa,« odločitev pojasnjuje Cerovšek. »Zaradi te omejitve se je praviloma gledalo zgolj že poznane filme, brez priložnosti spoznavanja ravni produkcije v naši okolici.«
To je pomembno tudi zato, ker je komunikacija med neodvisnimi ustvarjalci kratkega filma zaradi objektivnih okoliščin že tako otežena, pojasnjuje Bregarjeva. »Avtorji so težko svoji producenti, čeprav poskušajo,« opozarja. »Pogosto jim zmanjka časa, da bi se prijavljali na festivale, oziroma ne vidijo vrednosti sodelovanja na njih. S festivalom v Ljubljani jim zato poskušamo pripeljati producente, filmarje in selektorje s festivalov iz tujine. Letos z območja nekdanje Jugoslavije, ker je to najbolj smiselno in ker se tam dogajajo pomembne stvari.«
»Predvsem Hrvaška in Srbija sta produkcijsko zelo dobri,« pravi Jerman. »Gre za sadove zelo dobre prakse hrvaškega avdiovizualnega središča in tradicije beograjske fakultete dramskih umetnosti.« O visoki ravni filma v regiji po Jermanovem mnenju priča tudi letošnja nagrada žirije v Cannesu, ki jo je prejela hrvaško-slovensko-srbska koprodukcija Zvizdan. Že pred leti pa je svetovno slavo oziroma zloglasnost požel Srbski film. Bregarjeva k receptu za uspeh pripisuje prav povezanost med ustvarjalci in posledičnim poznavanjem trendov. Omenjeni temi bo zato med festivalom namenjena tudi okrogla miza, na kateri bodo sodelovali uveljavljeni gosti, kot je Vanja Kaluđerčić, sicer selektorica Sarajevskega filmskega festivala.
Festival FeKK se začne v ponedeljek in bo do 28. avgusta brezplačno potekal na muzejski ploščadi na Metelkovi. Tam bodo projekcije na prostem, drugo prizorišče pa bo v Kinoteki, ki bo v primeru dežja prevzelo vlogo osrednjega. V sklopu festivala bo organiziran tudi dopolnilni program v Rogu in hostlu Trezor.
