Letos smo namreč priča številnim težavam v državah v razvoju. Številne valute so na najnižjih ravneh v zadnjih letih v primerjavi z valutami razvitih ekonomij, stopnje gospodarskih rasti se znižujejo oziroma stagnirajo, v zadnjih tednih pa se pojavljajo tudi manjši pritiski na cene obveznic (tuji investitorji odprodajajo obveznice). V letošnjem letu so tako vlagatelji potegnili že za več kot 30 milijard ameriških dolarjev sredstev iz delniških skladov trgov v razvoju (v zadnjih petih tednih okoli 20 milijard dolarjev). Veliki odlivi sredstev z delniških trgov držav v razvoju pa pomenijo še dodaten pritisk na vrednosti lokalnih valut.
Padajoče vrednosti valut držav v razvoju so ene glavnih krivcev za upadanje vrednosti delnic, kar pa ni odvrnilo kitajske centralne banke od devalviranja njene valute v preteklem tednu, s čimer je dodatno zaostrila razmere. V prvih treh dneh preteklega tedna je kitajski juan v primerjavi z ameriškim dolarjem izgubil okoli 3 odstotke, kar se ni zgodilo v zadnjih desetih letih (nazadnje je 3 odstotke izgubil v intervalu treh mesecev v začetku leta 2014). Čeprav delnice kitajskih podjetij, ki kotirajo na borzi v Šanghaju, niso vključene v indeks MSCI, so bile prav kitajske gospodarske težave ene glavnih razlogov za upadanje delnic podjetij iz trgov v razvoju. Namreč, upadanje stopnje gospodarske rasti na Kitajskem pomeni težave za številne druge države v razvoju, saj jim Kitajska predstavlja glavni izvozni trg. Tudi zadnja kitajska poteza (devalvacija valute) ne vliva veliko upanja za obrat trenda. Po eni strani je Kitajska s to potezo kar precej izboljšala konkurenčnost svojih izvoznikov v primerjavi s konkurenco iz držav v razvoju, po drugi strani pa se povečujejo špekulacije o zdravju kitajskega gospodarstva (številni ekonomisti ocenjujejo, da je gospodarska slika v resnici slabša, kot jo prikazujejo uradne številke). Nižja gospodarska rast na Kitajskem pa je še dodaten problem za številna gospodarstva v razvoju, saj se posledično znižuje povpraševanje po številnih surovinah (železo, baker, tudi nafta), kar pa je bil eden od glavnih motorjev njihove gospodarske rasti v letih od 2000 do 2008.
Glede na vse to in na dejstvo, da v večini držav v razvoju ne uvajajo prepotrebnih reform za uravnovešanje makroekonomskih neravnotežij, lahko pričakujemo dodatne pritiske na stopnje gospodarskih rasti in posledično tudi na rast vrednosti delnic podjetij s teh trgov.
