Zahvaljujem se vam za to oznako, nisem pa povsem prepričana, ali je res tako, presoja je vedno subjektivna. Pri obeh vrstah zvezdništva je potrebno resno in predano delo in če skozi to prizmo primerjam sebe z neko operno zvezdo, potem to nedvomno sem.
Debitirali ste v operi v Innsbrucku leta 1988, v Cavallijevi baročni operi Il Giasone. Vendar ste se potem usmerili bolj v komorno delovanje.Nisem se odločila, da ne bom več pela v operi, tak način dela mi je zelo všeč, vendar do zdaj nisem imela priložnosti, da bi naredila kaj več. Ne verjamem, da se komorna glasba in oratorij poslušata zaradi izvajalcev, to je bolj ali manj vprašanje okusa in trenutne mode. Umetnost na splošno doživlja različne cikle, ko je nekaj bolj v ospredju, nekaj manj, in s tem se preveč ne obremenjujem. To, kar me obremenjuje, je vsesplošna globalizacija, ki se odraža tudi v umetnosti, in to pelje v povprečnost, v obubožanje oblike.
Živite v Švici, ki je evropska meka za staro glasbo. Kako živahna pa je scena stare glasbe v vaši rodni Argentini?Iz Argentine sem zaradi tamkajšnje gospodarske krize dobesedno zbežala, toda po letu 1983, torej po koncu vojaške diktature, so se na vseh glasbenih področjih zgodile velike spremembe. Zgodil se je nekakšen preporod na področju folklore, tanga. In stara glasba se šteje kot del tega gibanja.
Kako je ansambel Concerto Soave vplival na vašo profesionalno pot?Srečanje s čembalistom Jeanom Marcom Aymesom je bilo ključno za to, kako sem se razvila kot interpretatorka. Ustanovila sva skupino Concerto Soave, ki temelji na raziskovanju basso continua; tu sva odkrila svetove nepredvidljivega izražanja, neprekinjenega toka iskanja, eksperimentiranja, študiranja in temu še vedno slediva.
Kot pevka pa ste še posebej specializirani za zgodnjebaročno italijansko glasbo, del tega repertoarja bomo slišali nocoj. Kaj v tem obdobju vas je pritegnilo?Čas, ki ga imenujemo zgodnji barok, me je prevzel v vseh zvrsteh umetnosti. Posebno me vznemirja takrat, kadar sta v igri neposredna moč neke kompozicije in tesnoba, povezana z inovativnostjo. Zagotovo pa me zanima odnos med besedilom in glasbo; v takratnem obdobju se je glasba popolnoma podredila besedilu, tako v učinkih kot v ritmu in harmoniji.
Kako izbirate program in umetnike, s katerimi sodelujete?Kantate recimo, kot sva si jih v izvedbenem smislu zamislila z Alessandrom Ciccolinijem, violinistom in vodjem ansambla Il Coro d'Arcadia, so najboljše opravičilo za pomembno merilo v glasbi – da te nekaj gane. Z leti teh kantat ne razumemo več le glasbeno, temveč tudi čustveno. Jasno je, da je glasbena odličnost neizogibna, vendar brez humanosti v vsem, kar počnemo, zapravljamo življenje. Tako postanejo znosnejše tudi izjeme, s katerimi smo prisiljeni sklepati kompromise.
Ste ena od ekskluzivnih pevk ugledne založbe Harmonia Mundi, kot je tudi mezzosopranistka Bernarda Fink. Z njo ste že sodelovali v okviru Schola Cantorum Basiliensis, ko je dirigiral René Jacobs.René Jacobs je bil moj maestro, privilegij je, da sem lahko z njim izvedla številne koncerte, opere, snemanja. Srečno naključje pa je hotelo tudi, da sem na več teh koncertih in ob različnih priložnostih sodelovala z Bernardo Fink. Je odlična pevka, kolegica in rojakinja.
Z Jacobsom pa ste si za posnetek Caldarovega oratorija Magdalena ob Kristusovih nogah leta 1997 prislužili tudi nagrado grammy. Posneli ste več kot sto plošč. Kako vam je uspelo ustvariti tako velik opus?Ne vem, očitno nisem zavračala ponudb, te pa so prihajale (smeh). Snemanja sicer bolj razumem kot del našega poklica in vesela sem, da lahko poslušam posnetke drugih umetnikov. Vendar so mi ljubši koncerti v živo, takrat so občutenja zelo neposredna.
Kako boste svojo pevsko tehniko razložili slušateljem delavnice?Ne znam ravno opisati svoje tehnike v besedah, vendar vedno iščem tisto, kar je zdravo. Vse mora biti v harmoniji s pevčevo naravo in osebnostjo. Prav to je to, kar obdelujemo na delavnicah. Želim slišati študenta v trenutku, ko se sreča sam s seboj, tukaj in zdaj, in potem poizkušam pomagati, kolikor morem. Moj moto je: nihče se ne rodi z znanjem.