Bo razkritje poročil o nadzoru na slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništvih preprečilo odhod Aleksandra Geržine za veleposlanika v Zagreb? Kot smo poročali, ga je vlada na omenjeno mesto že potrdila, uspešno pa je prestal tudi predstavitev pred parlamentarnim odborom za zunanjo politiko. Po naših informacijah Geržina zdaj čaka agrema sosednje države, nato pa naj bi ukaz o njegovem imenovanju podpisal predsednik republike. A Borut Pahor se je po včerajšnjem pogovoru s premierjem Mirom Cerarjem odločil, da bo zadržal podpisovanje vseh ukazov o imenovanju novih veleposlanic in veleposlanikov oziroma da bo počakal na oceno vlade, ali ugotovitve v poročilih o nadzoru kakor koli vplivajo na njen dosedanji predlog za imenovanje novih veleposlanikov.
Koliko imen novih vodij diplomatsko-konzularnih predstavništev ima Pahor na mizi, nam včeraj ni uspelo izvedeti, kot smo že poročali, pa naj bi se letos sprostilo blizu dvajset veleposlaniških mest. Odpoklice nekaterih dosedanjih vodij diplomatsko-konzularnih predstavništev (DKP) je predsednik republike že podpisal. Med njimi tudi odpoklic sedanjega veleposlanika v Zagrebu Vojka Volka, ki naj bi ga v začetku septembra nadomestil Geržina.
Erjavec se bo pogovoril s Pahorjem in Cerarjem
Po naših informacijah pa obstaja precejšnja verjetnost, da bo vlada predlog za Geržinovo imenovanje umaknila. Še v tem tednu naj bi se – pravijo naši viri – na temo veleposlanikov zunanji minister Karl Erjavec sestal s Pahorjem, s katerim naj bi natančneje pregledala poročila o nadzoru. Enak pogovor naj bi zunanji minister opravil tudi s premierjem Cerarjem.
V poročilu julija 2012 opravljenega nadzora na veleposlaništvu na Dunaju lahko preberemo, da je v času, ko je bil Geržina veleposlanik v Avstriji, prihajalo do napetosti med njim in drugimi diplomati na veleposlaništvu. Nadzor je tudi ugotovil, da veleposlanik do takrat še ni vrnil leta 2011 prekoračenih sredstev za reprezentanco v višini dobrih dva tisoč evrov, glavni očitek pa se nanaša na njegovo negospodarno ravnanje na službenih poteh. »Nadzor je ugotovil, da veleposlanik na svojih uradnih obiskih in pogovorih v Avstriji zunaj prestolnice kot prevozno sredstvo praviloma uporablja lastno vozilo in si pri tem izplačuje kilometrino,« je zapisano v poročilu. Tako mu je bila leta 2011 za službene poti izplačana kilometrina v skupni višini tri tisoč evrov, do polovice leta 2012 pa še skoraj 1500 evrov.
Geržina je po razkritju poročila o nadzoru medijem sporočil, da je bilo delo med njegovim službovanjem na Dunaju izjemno dinamično – zlasti ureditev manjšinskega vprašanja je zahtevala njegovo prisotnost na številnih pogovorih in srečanjih. Na številne dogodke je, kot je navedel, moral potovati sam, in to tudi izven delovnega časa. Prav tako je izpostavil, da se je službeni avto tako rekoč vsak mesec kvaril in ga preprosto ni želel voziti sam, njegov voznik pa je imel preveliko število nadur še iz časov predhodnika na veleposlaniškem mestu, ki mu jih zaradi varčevalnih ukrepov niso mogli več izplačevati. »Veliko kilometrine, rekel bi večine, si v teh štirih letih sploh nisem izplačal,« je med drugim poudaril Geržina.
Različne ocene teže Geržinovih nepravilnosti
V poročilu o nadzoru pa lahko preberemo tudi, da je bil v času omenjenih veleposlanikovih službenih poti »voznik v večini primerov prisoten na delu na veleposlaništvu«. Pa še, da veleposlanik s svojih uradnih obiskov in pogovorov, ki jih opravlja izven prestolnice, ne poroča niti ne priloži vedno ustreznih vabil oziroma programov.
Naši sogovorniki iz diplomatskih vrst težo omenjenih nepravilnosti ocenjujejo različno. Nekateri menijo, da gre za precej hude kršitve in da Geržina ne bi smel biti imenovan na veleposlaniško mesto v Zagrebu. Ob tem so še dodali, da je bil na ta položaj izbran po politični liniji in da je treba v sedanjih vročih razmerah na Hrvaško poslati zares verodostojnega veleposlanika. Drugi naši sogovorniki pa so izpostavili, da poročilo hujših nepravilnosti ni razkrilo, da pa je Geržina od samega začetka karierni diplomat in da gre tako ostre napade nanj pripisati predvsem željam nekaterih diplomatov, da bi prevzeli vodenje DKP v sosednji državi.
Generalni sekretar na MZZ Stanislav Vidovič je včeraj poudaril, da je bilo ravnanje Geržine negospodarno, ne pa tudi nezakonito. Prepričan je tudi, da med sedanjimi kandidati za veleposlanike ni »kriminalca, lopova, človeka, za katerega bi lahko rekli, da je protipravno, nezakonito trošil sredstva«. Če se je zmotil, »bom napako priznal, najbrž potem tudi ne bom več dolgo generalni sekretar«.
Peter Toš: Sklep predsednika države je preuranjen
Naše sogovornike iz diplomatskih vrst je odločitev Pahorja, da bo zadržal podpisovanje ukazov o imenovanju novih veleposlanikov, večinoma presenetila. Nekateri so v njej prepoznali še eno populistično potezo predsednika republike, drugi so jo ocenili kot nezaupnico slovenski diplomaciji, tretji so v njej razbrali še en udarec zunanjemu ministru. Presenečen je tudi predsednik kluba nekdanjih slovenskih veleposlanikov in prvi diplomatski nadzornik na MZZ Peter Toš. »Menim, da je sklep predsednika države preuranjen in da se ni dovolj poglobil v resnično težo obravnavanih primerov neupravičene porabe davkoplačevalskega denarja v slovenski zunanji diplomatski službi. Pričakujem, da bo predsednik, ki vedno poudarja potrebo po poštenosti, pravičnosti in presoji slehernega svojega političnega sklepa in ravnanja, po temeljitejši oceni razmer sprejel drugačen sklep.«
Toš je prepričan, da je pretirano medijsko izpostavljanje napak, ki jih je na veleposlaništvih ugotovil notranji nadzor, neupravičeno in škodljivo tako za ugled posameznih diplomatov kot za ugled zunanjega ministrstva in slovenske diplomacije v celoti. Pa tudi, da so prav poročila nadzorov jasen dokaz, kako odgovorno se na MZZ lotevajo preučitve zakonitosti in gospodarnosti porabe proračunskih sredstev. »Težko je oceniti, kdo si prizadeva izničiti dosedanji razvoj slovenske diplomacije, in to celo v trenutku, ko je zaradi odprtih vprašanj s sosednjo državo njena izpostavljenost izjemno velika. Celotni val, ki se vse bolj giblje v smer zmanjševanja ugleda ne le zunanje diplomatske mreže, temveč tudi celotnega MZZ in zunanjega ministra, ocenjujem kot še eno darilo Hrvaški,« pravi dolgoletni veleposlanik.
