Tekma države proti ljudem: Slovenija v kršenju človekovih pravic dosega eno najvišjih mest

Velikost je pomembna

Velikost države, sodeč po statističnih podatkih, precej vpliva na to razmerje – manjše države hitreje povzročijo relativno več kršitev, saj v večjih državah število oblastnih organov ne narašča sorazmerno s številom prebivalstva. Vendar po drugi strani statistika, ki jo je na podlagi podatkov Sveta Evrope zbrala britanska organizacija RightsInfo, kaže, da imajo lahko tudi majhne države, denimo Islandija in Luksemburg, malo kršitev na prebivalca. Preračunano: Luksemburg »doseže« 52, Islandija pa manj kot dvajset kršitev na milijon prebivalcev.

Med državami z manj kot petimi kršitvami na milijon prebivalcev so Združeno kraljestvo, Irska, Danska ter Nemčija in Španija, ki sta povzročili le dve kršitvi na milijon prebivalcev.

Poznavalci poudarjajo, da velik del slovenskih kršitev predstavljajo obsodbe zaradi nerazumno dolgega sojenja na domačih sodiščih (sodni zaostanki) ter kršenja pravice do učinkovitega pravnega sredstva, torej nesposobnosti države, da bi svojim prebivalcem zagotovila učinkovito pravno varstvo.

»Vendar je k temu treba prišteti še vse druge primere – mučenje, nečloveško ravnanje policije, težave z rejništvom otrok in seveda izbris,« poudarja direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon. »Težave so sistemske. Visoko število kršitev na milijon prebivalcev še ne pomeni, da je Slovenija na področju varovanja in kršitev človekovih pravic najslabša država v Svetu Evrope,« priznava Kogovšek-Šalamonova. V Svet Evrope je včlanjenih sedeminštirideset držav, med njimi tudi hude kršiteljice, kot so Rusija, Ukrajina, Turčija, Azerbajdžan. Tam ljudje zaradi kršitev človekovih pravic, ki jih povzroči država, umirajo v večjem številu kot v Sloveniji, ki kot svoj največji zločin zoper zdravje in življenje ljudi beleži izbris, zaradi katerega je posledično nekaj oseb tudi izgubilo življenje. »Ampak če v slovenskih zaporih ljudi ne mučijo, to še ne pomeni, da problemov nimamo,« opozarja Kogovšek-Šalamonova. »Problem Slovenije je predvsem v tem, da pristop do človekovih pravic ni celosten. Nobeno ministrstvo ni pristojno za človekove pravice in država nima vzpostavljenega preventivnega mehanizma za varovanje človekovih pravic, ki bi ustrezal mednarodnim načelom.«

Sistema ni, kršitve se kopičijo

Evropska komisija je zaradi kršitve več direktiv o načelu enakega obravnavanja in enakih možnosti proti Sloveniji že uvedla predsodni postopek. Slovenija namreč z neurejenostjo področja človekovih pravic – država denimo sploh nima poenotenega nadzora nad tem, koliko kršitev se dogaja pod njenim okriljem, zato uradno o kršitvah tudi ne more poročati mednarodnim nadzornikom – krši evropsko zakonodajo. Če varovanja človekovih pravic ne bo sistematično uredila, bo komisija Slovenijo prijavila tudi sodišču evropskih skupnosti. Na koncu lahko kazen za državo naraste tudi do milijona evrov in pol.

»Podatek o razmerju med kršitvami in številom prebivalcev v Sloveniji je skrb vzbujajoč,« je v nasprotju z nekaterimi slovenskimi institucijami, tudi Varuhom človekovih pravic, jasen Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenije (AIS). »Upamo, da bo ta statistika, ki državi zagotovo ni v ponos, prispevala k čim hitrejšemu ukrepanju. Sloveniji manjka spremljanje kršitev človekovih pravic na sistemski ravni.« Slovenijo k vzpostavitvi sistematičnega (samo)nadzora zavezujejo »pariška načela«, ki jih je država sama podpisala, a jih že vrsto let ignorira. AIS kot očiten primer nesistematičnega pristopa do človekovih pravic izpostavlja tudi položaj Romov na Dolenjskem. Ti so zaradi omejevanja dostopa do pitne vode zoper Slovenijo že vložili (novo) tožbo pred ESČP. Sodeč po podobnih mednarodnih primerih bo Slovenija tudi tega izgubila. »Država bi s sistematičnim varovanjem pravic ljudem omogočila, da se jim ne bi bilo treba dolga leta bojevati za pravico v Strasbourgu,« pravi Kovač. »V vmesnem času namreč večinoma še naprej trpijo zaradi kršitev, poleg duševnega trpljenja pa so prikrajšani tudi materialno.« Ko iz Strasbourga pride kazen, je zaradi nakopičenih kršitev za državo precej dražja.