Na papirju je stvar jasna. Evropska unija in z njo Slovenija želita zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, zato mora naša država znižati porabo energije oziroma povečati energijsko učinkovitost, hkrati pa vse več energije proizvesti iz brezogljičnih virov. Te predstavljajo jedrska energija, ki na konsenz glede svoje prihodnosti v Sloveniji še čaka, in obnovljivi viri energije (OVE).

Slednje država spodbuja predvsem prek podporne sheme, ki jo s posebnim prispevkom polnimo vsi porabniki elektrike in drugih (fosilnih) energentov v državi. Shema je na videz uspešna, saj z nameščanjem obnovljivih virov vsako leto prehitevamo nacionalne cilje. Po zadnjih podatkih Agencije za energijo smo leta 2013 že 21,5 odstotka vse potrebne energije dobili iz OVE, kar je dve odstotni točki nad pričakovanji.

Toda prav zaradi napačnih ocen in napihovanja podporne sheme v preteklosti je ta mesec gospodinjstva in del gospodarstva doletel nov dvig prispevka za obnovljive vire na položnicah za elektriko. Dodatni milijoni ne bodo usmerjeni v nove projekte in nove tehnološke rešitve, temveč v poplačilo subvencij za nazaj. V pretežni meri sicer za fotovoltaično panogo, ki je na račun neomejenega in izredno razkošnega subvencioniranja predvsem večjih sončnih elektrarn v preteklosti kovala dobičke, hkrati pa podporno shemo spravila na kolena. A takoj za fotovoltaiko so zadnja leta največji razmah v državi tako po inštalirani moči kot po številu nameščenih novih enot doživljale SPTE-naprave na zemeljski plin. Od leta 2014, ko je fotovoltaični balon dokončno počil in je država subvencioniranje sončnih elektrarn praktično povsem zavrla, vključevanje novih SPTE-naprav v podporno shemo sploh prednjači pred vsemi drugimi viri energije.

Takšno subvencioniranje fosilnih goriv država utemeljuje z učinkovitejšo rabo energije, saj je za hkratno proizvodnjo elektrike in toplote potrebne manj energije, kot če bi ju proizvajali ločeno. To nedvomno drži. A čisto mimo načelne dileme, ali subvencioniranje klasične energetike prek podporne sheme za OVE ni vsaj malce nespodobno, je vprašanje, ali in koliko časa si v državi takšne subvencije še lahko privoščimo. Vsa izplačila podpor so se v petih letih potrojila, z vsakim letom pa bo shema težja, ne lažja.

Vlada je zato v novem energetskem zakonu že predvidela, da bo v shemo po novem vsako leto vključila le toliko novih naprav, kot si bo lahko privoščila. Agencija za energijo je že sporočila, da to za zdaj pomeni nič.

Ob tem pa je Slovenija Bruslju obljubila, da bo do leta 2020 iz obnovljivih virov dobila 25 odstotkov bruto končne energije, nato pa ta delež le še povečevala. Na področju SPTE posebnih ciljev nimamo. Zavezo o izboljšanju energijske učinkovitosti za 20 odstotkov do leta 2020, ki naj bi botrovala subvencioniranju SPTE, lahko država izpolni tudi z drugimi ukrepi oziroma v okviru druge subvencijske sheme, recimo tiste, ki jo izvaja Eko sklad. Ampak kdo bi si belil glavo s tem. Če bo šlo pri subvencioniranju obnovljivih virov za nohte, lahko vlada gospodinjstvom in gospodarstvu enostavno spet dvigne prispevek.