Rekli so jim, da rešujejo podjetje
Tudi one so namreč med tisoči tistih, ki so v 90. letih delnice za notranji odkup podjetja plačali z delom plače, ki po takrat veljavnem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ni bil vštet v pokojninsko osnovo. A ustavno sodišče je letos marca ugotovilo, da je bil zakon protiustaven in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) naložilo, naj upokojencem ponovno odmeri pokojnino.
»Takrat nas nihče ni vprašal, ali smo sploh za to. Kar trgali so nam dvajset odstotkov od plače. Rekli so nam, da s tem rešujemo podjetje,« se spominja Avščeva. Njihova plača je bila minimalna, včasih še to ne, tako da so dobivale dodatek do minimalne plače, pravi Borsetova. »Ves čas so nas prezaposlovali, enkrat na invalidsko podjetje, čez nekaj mesecev spet nazaj. To se je konstantno dogajalo,« prida Marija Brkopec.
Ko so se upokojile, niso niti pomislile, da bi lahko bilo pri izračunu pokojnine karkoli narobe. Zato ne čudi, da je spomladi ob odločitvi ustavnega sodišča med slovenskimi upokojenci završalo. Tistim, za katere je zavod že opravil revizijo podatkov, bo pokojnino odmeril po uradni dolžnosti. Vsi ostali, med njimi tudi Labodove upokojenke, pa so imeli čas za vložitev zahtevka do 29. junija.
»Nekdo bi nas moral obvestiti«
Toda izvedele so prepozno. Prepričane so, da bi jih o tem moralo obvestiti v prvi vrsti podjetje. A ker od nekdanjega Laboda danes ni ostalo skoraj nič, bi nalogo obveščanja moral prevzeti zavod, menijo. »Grdo so nas izigrali. Upokojenci nimamo računalnikov, na internet se ne spoznamo, kaj šele na vse tiste uradne paragrafe, ki so zapisani tako, da jih povprečen človek ne razume, tudi če o tem sliši na televiziji. Kako bi torej sploh izvedele, kaj moramo storiti? Zavod ima vse naše podatke, zakaj nas ni obvestil?« se sprašuje Borsetova. »Poleg tega je bilo časa zgolj dva meseca. A kako mi lahko nekdo postavi rok, če o zadevi sploh nisem bila obveščena? Torej ne morem biti kriva, da sem zamudila.«
Na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vztrajajo, da če zahteva ni bila vložena v roku, jo bodo s sklepom zavrgli. A kot dodajajo, ne podjetja kot tudi ne zavod niso bili dolžni obveščati svojih nekdanjih delavcev oziroma uživalcev pokojnine. »Res pa je, da so se nekatera podjetja organizirala tako, da so svoje upokojene sodelavce o odločbi ustavnega sodišča obvestila in jih pozvala k vložitvi zahteve.«
Prepozno vloženih več kot 2200 zahtev
Zavod je prejel preko 32.000 zahtev, od tega jih je bilo po zadnjih podatkih okrog sedem odstotkov vloženih prepozno. Kakšne zneske bo treba izplačati, na zavodu ne želijo ugibati, saj bodo postopki potekali v več fazah.
Najprej bodo opravili revizijo podatkov za obdobja, ko so se podjetja lastninsko preoblikovala, nato pridobili nove podatke o plačah, šele potem bodo lahko pokojnine ponovno odmerili. »Opozoriti pa je treba, da se bo v nekaterih zadevah že pri reviziji podatkov o plačah izkazalo, da ne gre za del plač, namenjen notranjemu odkupu podjetja, in do ponovne odmere pokojnine ne bo prišlo,« so pojasnili.
»Kaj nam zdaj preostane?« se sprašujejo naše sogovornice. Zahtevke so vložile, četudi prepozno, k temu so pozvale še preostale nekdanje sodelavke. Razmišljajo o pritožbi, o varuhu človekovih pravic, tudi o sodni poti, čeprav se zavedajo, da si s svojimi pokojninami odvetnika ne morejo privoščiti. »Morda pa nam kdo le prisluhne,« dodajajo.
