Ob vsem tem zbode, da so kotli v šoli stari že 40 let, a se je občina sanacije lotila le nekaj mesecev, preden šolske peči zaradi prevelikega onesnaževanja ne bodo več smeli uporabljati. To je zmotilo kar nekaj občinskih svetnikov, ki občini očitajo slabo gospodarjenje in se obenem sprašujejo, ali tek za zadnjim vlakom ne pomeni tudi že vnaprej dogovorjenega posla.
Kotlovnica začne obratovati, ko še ne bo rezultatov razpisa
Kotlovnica mora namreč začeti obratovati že 1. septembra za potrebe šolske kuhinje, medtem ko mora biti za ogrevanje učnih prostorov vse nared do konca septembra. Glede na to, da je rok za oddajo vloge 24. avgust in da bodo ponudniki o njegovem izidu obveščeni 15. septembra, je jasno, da bodo ta rok zamudili. V odboru za finance so zato opozorili, da bi morala občina že prej izdelati projekt za energetsko sanacijo objektov, ker bi tako imeli tudi več časa za iskanje morda boljših rešitev od javno-zasebnega partnerstva. A se je občina za to pot odločila, ker sama sredstev za naložbo nima, zato je podelitev koncesije za dobo 15 let zanje najboljša izbira.
Svetnika Rudi Kozlevčar in Stane Trdin ob tem opozarjata, da gre pri vsem skupaj za prikrito zadolževanje in vnaprej dogovorjen posel s podjetjem Istrabenz Plini. S tem ima namreč občina že od leta 2006 sklenjeno koncesijo za dobavo zemeljskega plina za 35 let, podobno koncesijsko pogodbo, kot jo nameravajo skleniti za osnovno šolo in vrtec , pa so z njimi pred dvema letoma sklenili tudi za gradnjo kotlovnice in oskrbo s toplotno energijo v središču mesta.
»Zagotovo je malo časa, a bomo poskušali narediti vse, da bi glede na ponudbe zainteresiranih zasebnih partnerjev čim prej prišli do ureditve energetskega sistema v obeh javnih zavodih,« je na julijski seji občinskega sveta dejal župan Franci Rokavec. Zatrdil je tudi, da bodo kljub obstoječi koncesijski pogodbi z Istrabenz Plini za dobavo zemeljskega plina celoten postopek javno-zasebnega partnerstva izvedli čim transparentnejše, da bodo imeli vsi ponudniki enake možnosti, občina pa čim nižje stroške naložbe oziroma ogrevanja obeh javnih zavodov.
Svetniki so sicer potrdili še dodaten predlog odbora za finance, da mora občina izpogajati vsaj 10 odstotkov nižjo ceno zemeljskega plina od drugih energentov in pridobiti kompletno ceno za fiksni in variabilni del izvajanja javne gospodarske službe, a Kozlevčarja to vseeno ni prepričalo. Sprašuje se, ali se je kdo od občinskih uradnikov z Istrabenz Plini pogajal za boljša izhodišča, kot jih določa pogodba iz leta 2006, ali le »padajo« pod pritiski koncesionarja. »Očitno občina potrebuje le glasove svetnikov, da legalizira vnaprej dogovorjeni posel,« se je na julijski seji strinjal tudi svetnik Stane Trdin. sl
