Zaradi sprememb pri določanju menjalniškega tečaja juana so jo zelo slabo odnesle predvsem družbe, ki veliko poslujejo s Kitajsko, segment luksuznih dobrin, surovinarji. Cene nafte so doživele nadaljnji udarec, ker se je trenutno povečani ponudbi nafte zdaj pridružila bojazen, da bo tudi največja uvoznica zmanjšala povpraševanje. Med svetovnimi indeksi je največ izgubil nemški indeks DAX 30, in sicer skupaj kar 6 odstotkov vrednosti. Le malo manj je izgubil francoski indeks CAC 30, ki je padel za 5 odstotkov. Eurostoxx 50 in japonski Nikkei 225 sta jo veliko bolje odnesla, saj sta izgubila le 2 odstotka vrednosti. Ameriški indeks S & P 500 pa je izgubil zgolj odstotek vrednosti.
Na splošno je vtis, da so ameriški indeksi dokaj imuni za zunanje novice. Pa naj bo to zaradi grških peripetij, kitajskega ohlajanja gospodarstva ali pa morebiti zaradi dogajanj na naftnih trgih. Dogajanje je zelo umirjeno in ameriški indeksi se vse od začetka leta gibljejo v zelo ozkem pasu. Tako indeks S & P 500 izkazuje zelo nizko volatilnost okrog letošnje donosnosti v višini 1,2 odstotka, saj je izkazoval največjo izgubo v višini 4 odstotkov, pridobival pa je največ 2 odstotka. Večje volatilnosti ni prineslo niti približevanje točki, ko bo ameriška centralna banka Fed zvišala obrestno mero. Verjetnost septembrskega dviga se je tudi zaradi dogajanj v tem tednu spet zmanjšala. Obdobja tako velike umirjenosti pa ni pričakovati po dvigu obrestnih mer, saj so tečaji po zadnjih dveh kvantitativnih sproščanjih izkazali veliko volatilnost. Prav tako nas daljši pogled v pretekla borzna dogajanja uči, da bi lahko taki umirjenosti sledilo medvedje leto. Visoka vrednotenja in rekordno visoke profitne marže ameriških družb so znak za previdnost na tem trgu.
